Foto: Boštjan Tacol kolumnist 15.09.2009, Sergeja Hadner Hvala, komentar, kolumna, portret, foto: Bo Primer Ivana Radana, ki ni samo Radan, bo, kot vse kaže, naplavil toliko umazanije, da reka ne bo mogla več teči.

Ministrica Milojka Kolar Celarc, ki bi morala v rokah držati kompas, kazalcev ne vidi. To dokazuje s tem, da zahteva odstop vodstva UKC in nevrološke klinike, ne da bi se sestala s katerim koli od njih. In to ne le ob izbruhu primera Radan, pač pa časa za UKC ni imela od prevzema funcije, niti enkrat. Na kliniki je zaradi sumljivih smrti Radan odredila upravni nadzor, ki bi se moral končati konec marca. Dva meseca kasneje še ni nobenih rezultatov. Kot ni tudi nobenih drugih rezultatov glede spremembe zdravstvenega sistema.

Da predsednik vlade Miro Cerar malo ve o stanju v zdravstvenem sistemu, je sporočil nedavno iz obiska v Latviji. V edinem sporočilu, ki je glede primera Radan prišlo doslej z njegove strani, je ocenil, da bo, če se očitki o Radanu izkažejo za resnične, nad zdravstvom obvisela "zelo temna lisa, za katero bodo morali tudi sami zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvu storiti nekaj, da se počasi izbriše".

Kot kaže, je spregledal, da je temna lisa nad zdravstvom obvisela s primerom zdravnice Zlatke Kanič, ki je zdravila Bora. Takrat se je izkazalo se je, da je zdravnica, namesto, da bi bila ob otroku, spala. Pokazalo se je prikrivanje zdravniških napak in zmeda  v sistemu. Izkazala se je neverjetna solidarnost zdravniškega ceha in da je potrebno vzpostaviti tudi neodvisen sistem odkrivanja zdravniških napak. Sedem let je minilo od takrat, se je kaj spremenilo? Ni, sistema nadzora še vedno ni, v Sloveniji zdravniških napak ni.

Vodstvo UKC je, kot zagotavlja, sprejelo vse ukrepe, da se dejanja, ki naj bi jih izvedel zdravnik Ivan Radan, ne bi ponovila. Vendar, primer Radan ni le Radan, pač pa je tudi velik sum, da so se na oddelku dogajale tudi številne druge nepravilnosti. Primer umirajočega bolnika, ki mu je zdravnica odklopila dihalni aparat in je nato tri ure umiral v mukah, je javno potrdila upokojena medicinska sestra v izjavah za TV Slovenija. Ter tudi to, da se zdravnikov ponoči ne sme zbujati, ne sme torej niti vprašati za navodila, da so sestre prepuščene svojim odločitvam ... Dogajanje je vzbudilo naše bralce, zgodbe o podobnih ali celo hujših kršitvah, ne le na nevrološki pač pa tudi na drugih klinikah, prihajajo dnevno v uredništvo. Bodo raziskane? Bodo slabi zdravniki izločeni iz, še vedno večine, dobrih?

Primer Radan ni le Radan, pač pa je še en dokaz, da se hudo bolnim umirajočim bolnikom godi najhuje. Prikovani na posteljo, v bolečini pri delni zavesti, čakajo svoj konec. Ker ni več nobenega upanja, jih zdravniki razglasijo za paliativne bolnike. A paliativa zapoveduje tako oskrbo, da bolnik umira brez bolečin. Paliativa zapoveduje oskrbo posebnega, paliativnega tima, tima, ki je tudi usposobljen pomagati tako, da se umirajoči ne muči. In slovensko zdravstvo, ki je sicer med prvimi v Evropi glede oskrbe nosečnic in dojenčkov, še vedno dopušča smrt, ki je vse drugo kot dostojna.

Zahteve po odstopih vodilnih v UKC in na nevrološki kliniki, so v sistemu, kakršen je, nerelevantne. Z odstopi se ne bo spremenilo popolnoma nič, če se ne bo prej spremenil zdravstveni sistem. Korenito. 

sergeja.hadner@zurnal24.si