Šlo je za pogovor med soobtoženim Sebastjanom Čagranom in Dejanom Škerličem, ki je Galetovo obdolžil, da je od njega zahtevala 20 tisoč evrov v zameno za ureditev prirejene bilance njegovega podjetja, za katerega je vodila stečaj. Škerlič si je pozneje premislil in ni bil več prepričan, ali je Galetova od njega res hotela podkupnino.

"Prisluh nedvomno dokazuje, da je Čagran v imenu Galetove od oškodovanca zahteval odškodnino, ki jo določa zakon o prisilni poravnavi in stečaju, denarja pa ni bilo mogoče nakazati na račun, ker zaradi objektivnih okoliščin ni bil odprt," trdi Milan Krstić, odvetnik Galetove. Tožilstvo meni, da ni pomembno, kakšen izraz se uporabi, temveč ali gre po vsebini za kaznivo dejanje dajanja ali zahtevanja podkupnine.