Po včerajšnji objavi državnega statističnega urada o zvišanju BDP v letu 2014 za 2,6 odstotka sindikati predsednika vlade Mira Cerarja pozivajo k izredni uskladitvi pokojnin in k spremembi zneska minimalne plače.

"Vlada naj nemudoma poda soglasje k sprejetemu sklepu sveta Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), po katerem predlaga, da se v letu 2015 opravi izredna uskladitev pokojnin ter takoj pristopi k novemu izračunu višine novega osnovnega zneska minimalnega dohodka," poziva Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov SLovenije (ZSSS).

Odprto javno pismo premierju je napisal tudi predsednik sveta ZPIZ Milan Utroša, ki ga je zmotila Cerarjeva izjava, ko je v odzivu na sklep sveta dejal: "Ocenjujem, da je takšen predlog nekorekten, jaz tudi mislim, da je neodgovoren do države in državljanov, ignorantski celo." Utroša poudarja, da se pokojnine in drugi prejemki se zaradi varčevalnih ukrepov države niso v polni meri usklajevali že od leta 2010. "Pet let po uveljavitvi nove socialne zakonodaje je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka za skoraj 20 evrov nižji od zneska, danega v zakon o socialno varstvenih prejemkih leta 2010, ki znaša 288,81 evrov," je zapisal. "Država mora vsakih pet let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov, zadnji izračun je bil opravljen leta 2009."

Odmrznitev Zujfa

Če bo izračun statističnega urada obstal, se prihodnje leto obeta odmrznitev precejšnjega dela pravic, ki jih je zamrznil Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Tako se obeta višja denarna socialna pomoč, pomoč ob rojstvu otroka za vse, višji otroški dodatki in pet dni več plačanega očetovskega dopusta.

Zadovoljni bodo tudi zaposleni v javnem sektorju, saj bo konec omejitev zaposlovanja, prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju, omejitev števila dni letnega dopusta in prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za zaposlitev.

Vprašljivi pa postanejo tudi izračuni, na katerih je bila utemeljena dokapitalizacija. Scenarij, ki je bil upoštevan na stresnih testih, je bil narejen na predpostavki desetodstotnega krčenja BDP in padca cen nepremičnin za 27 odstotkov.