Konec junija bodo zahodni naftni koncerni Exxon Mobil, Shell, Total in British Petroleum z iraško vlado podpisali dogovor o črpanju nafte, navaja ameriški časnik New York Times (NYT), ki se sklicuje na vire v iraškem naftnem ministrstvu.

Maščevanje Sadamu
Zahodni naftni giganti bi se tako prvič po letu 1972, ko je takratni iraški podpredsednik Sadam Husein izvedel nacionalizacijo naftne industrije, vrnili v državo med dvema rekama, kjer je nafte v izobilju. Dogovor z iraško vlado bi jim prišel še kako prav, saj se vsi po vrsti spopadajo s pomanjkanjem lahko dostopnih naftnih nahajališč. Irak ima precejšnje zaloge nafte, a je zaradi zastarele infrastrukture načrpa zelo malo.

Francozi da, Kitajci in Rusi ne
NYT še poroča, da se je kar 46 naftnih podjetij potegovalo za dostop do iraških naftnih vrtin, iraška vlada pa je iz delitve naftne pogače izključila vse kandidate iz Rusije in Kitajske. Menda zato, ker so v prejšnjih letih samo zahodni koncerni iraškemu naftnemu ministrstvu nudili "brezplačno strateško svetovanje". Zanimivo je, da so k izkoriščanju naftnih bogastev povabili podjetje Total, ki prihaja iz Francije, države, ki je pred petimi leti ostro nasprotovala ameriški invaziji na Irak, a očitno je prijateljstvo med predsednikoma Georgeom Bushem in Nicolasem Sarkozyjem prevladalo nad starimi spori.

Ko, oziroma če, bodo pogodbe, ki naj bi veljale samo eno leto, podpisali, se bo trenutno vladajoča ameriška administracija Georgea Busha znova znašla pod plazom očitkov, da je z napadom na Irak želel spraviti pod svoj nadzor tamkajšnja naftna polja, ne pa strmoglaviti trdoroko vlado Sadama Huseina. NYT piše, da ni jasno, kakšno vlogo so imele ZDA pri dogovarjanju o koriščenju naftnih bogastev, izpostavlja pa, da je med podjetji, ki bodo povabljena v Irak, samo eno ameriško.