Večernji list pa izpostavlja, da finančni strokovnjak Zdravko Rogić ne more zastopati Hrvaške v sporu o LB, ki ni del nasledstvenih pogajanj.
"Hrvaška je podcenila iracionalnost slovenske politične elite"
Nikoli prej ministrica Vesna Pusić ni izgubljala živcev in tudi ni dolivala olja na ogenj. Poleg tega ni želela javno povedati, da gre za izsiljevanje in blokado, temveč je izjavila, da si ne more predstavljati, da bi Hrvaško na evropski poti ustavilo nekaj, kar sploh ni povezano s pristopom v EU, piše reški časnik. "Sicer pa, potem ko jo je v New Yorku neugodno pozival njen slovenski kolega Karl Erjavec, je Pusićeva doživela, da jo v četrtek popravlja tudi slovensko veleposlaništvo v Zagrebu", dodaja Novi list .Časnik ocenjuje, da se je hrvaška strategija reševanja spora s Slovenijo pokazala kot neuspešna in da se predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović ni odločneje angažiral pri reševanju problema LB.
"Hrvaška je podcenila iracionalnost slovenske politične elite," izpostavlja Novi list, ki pojasnjuje, da je Zagreb podcenil moč Slovenije, da bo še enkrat uporabila svoje članstvo v EU za reševanje dvostranskega spora. Kot dodaja, je Hrvaška upala v moč Bruslja, Berlina in Pariza, ki sicer niso navdušeni s potezami Slovenije, hkrati pa niso pripravljeni, da bi takšno obnašanje tudi odločneje sankcionirali.
"Gre za domišljeno prevaro"
Ljubljanska banka ni vprašanje nasledstva, trdi v svoji obsežni analizi v Večernjem listu Goran Marić, eden najtesnejših sodelavcev predsednika HDZ Tomislava Karamarka in "finančni minister HDZ vlade v senci". Marić navaja, da je Hrvaška s prevzemanjem dela deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB v javni dolg, postala zaupnica LB.
"Na ta način sta od 1. januarja 1990 LB in Republika Slovenija dolžna Republiki Hrvaški 368,2 milijona ameriških dolarjev ali 640,67 milijona nemških mark z obrestmi za preneseni del deviznih prihrankov ter še 165 milijonov ameriških dolarjev ali 287,1 milijona nemških mark z obrestmi hrvaškim državljanom (ki jih je 144.000) za nepreneseni del deviznih prihrankov", piše Marić.
Odločitev slovenskega parlamenta iz leta 1994 o ustanovitvi Nove ljubljanske banke ocenjuje kot "domišljeno prevaro" in "pozakonitev konfiskacije" deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev in Republike Hrvaške, ki nima nobene povezave z nasledstvom.
Marić izpostavlja, da Slovenija ne namerava izpustiti "plena" iz rok, ker je za pogajalca imenovala Franceta Arharja, ki je ustvaril zakon za oblikovanje NLB.
Poleg tega hrvaški vladi očita imenovanje Rogića za hrvaškega finančnega strokovnjaka, ker gre za osebo, ki je že dve desetletji v Hrvaški narodni banki (HNB) zadolžena za vprašanja nasledstva in se na ta način krepi slovenska teza, da gre za vprašanje nasledstva.
Med drugim Marić ocenjuje, da je Rogić v navzkrižju interesov, ker je poročen s Slovenko in da je za najbližjega sodelavca izbral direktorja pravne službe HNB in nekdanjega direktorja pravne službe zagrebške podružnice LB, ki je tudi Slovenec. Očital mu je tudi, da ima 71 let in bi moral biti že upokojen.
Rogića je tudi obtožil za domnevne malverzacije z zlatom HNB ter da bi moral vedeti, kako so nekateri znani Hrvati uspeli priti do svojih deviznih prihrankov iz LB leta 1990.
Marić je pisal še o tem, da je Rogić član vladne Hrvaške narodne stranke (HNS) ter da ima interes v tožbah komercialnih bank s Hrvaške proti LB in NLB tudi podpredsednik hrvaške vlade in predsednik HNS Radimir Čačić.