Pred državnozborskimi volitvami jim je podobno kot drugim strankam omogočila predstavitev stališč, a jih pri tem neupravičeno obravnavala slabše. Predstavitve njihovih stališč je objavila zgolj v prebranem povzetku, stališča strank, ki katoliškemu nauku ne nasprotujejo, pa predstavila z objavo zvočnih posnetkov pogovorov s kandidati teh strank za poslance. Radijska postaja je tako določene stranke diskriminirala na podlagi vere ali prepričanja, in sicer na področju dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti. Radio je v postopku ugotavljanja diskriminacije v zadnjem dopisu Zagovorniku navedel, da bo, skladno z Zagovornikovo odločbo v prihodnje ravnal tako, da bo ugotovljeno diskriminacijo odpravil.

Zagovornik je v postopku diskriminacije ugotavljal, ali je radio posebnega pomena s svojimi pravili in ravnanjem diskriminiral določene politične stranke pri predstavitvah kandidatov pred letošnjimi volitvami v državni zbor. Postopek je začel na podlagi predloga za obravnavo diskriminacije, v katerem je prijavitelj navedel, da je radio stranke diskriminiral pri dostopu do storitev. V povabilu strankam, naj se pred volitvami tudi na tem radiu predstavijo javnosti, je radio zapisal, da bo to storitev nudil le tistim, ki v svojih programih in stališčih ne nasprotujejo nauku katoliške cerkve, kar je preverjal s posebnim vprašalnikom. 

Zagovornik je ob pregledu dejstev in okoliščin primera ugotovil, da je radio vse stranke, ki so se vabilu odzvale, predstavil v svojem programu, a jih pri tem obravnaval različno. Pogovore s kandidati strank, ki deklaratorno sledijo katoliškemu nauku ali mu ne nasprotujejo, je objavil v obliki posnetkov intervjujev, pogovore s kandidati preostalih strank pa samo s povzetkom pogovorov. Možnost zvočne predstavitve je tako radio dal strankam Naša dežela, Zeleni Slovenije, Glas za otroke in družine, NSi, s povzetki pa predstavil stališča strank Vesna, Z.Dej, SD, Lide in SNS. 

Diskriminacija je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo vsako neupravičeno neenako obravnavanje osebe na podlagi njenih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo. Osebne okoliščine so spol, barva kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, invalidnost, vera ali prepričanje, starost, spolna usmerjenost, zdravstveno ali premoženjsko stanje, starševstvo in podobno. Zakon določa tudi dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije, ko različno obravnavanje zasleduje legitimen cilj in je ob tem sorazmerno v širšem smislu, kar pomeni, da za dosego tega legitimnega cilja uporabi ustrezno, nujno potrebno in sorazmerno sredstvo.

Zagovornik je zato preveril, ali bi ugotovljeno razlikovanje radia pri predstavitvah kandidatov lahko predstavljalo izjemo od prepovedi diskriminacije in bilo upravičeno. Pri radiu je preveril, ali je z ugotovljenim razlikovanjem zasledoval kak poseben cilj in ali je bilo sredstvo, ki ga je pri tem uporabil, tudi sorazmerno. 

Radio je Zagovorniku pojasnil, da je nepridobitna radijska postaja posebnega pomena, ki zagovarja katoliške vrednote, in da je razlikovanje pri obravnavi kandidatov strank na podlagi osebne okoliščine vere ali prepričanja uvedel zato, da s predvajanjem posnetkov izjav kandidatov na volitvah, ki se s katoliškim naukom ne strinjajo, ne bi žalil čustev poslušalcev.

Zagovornik je ocenil, da navedeni cilj radia temelji na predpostavki, da so lahko že sama stališča nekaterih političnih strank do naukov katoliške cerkve in z njimi povezanimi krščanskimi vrednotami žaljiva do poslušalcev. Kljub temu je dopustil možnost, da bi ravnanje radia lahko zasledovalo legitimen cilj, in sicer zaščito poslušalcev pred versko žaljivim načinom podajanja mnenj o katoliškem nauku. Zato je opravil še test sorazmernosti ukrepa.

V tem testu je ocenil, da je odločitev radia, da predstavitev stališč nekaterih političnih strank izvede zgolj s povzetkom pogovorov s kandidati teh strank, lahko ustrezno sredstvo za preprečitev žaljenja verskih čustev poslušalcev. Je pa ocenil tudi, da to ni bilo ne edino možno ne sorazmerno sredstvo za dosego tega cilja.

Radio je namreč pogovore s kandidati vseh strank, ki so se odločile za sodelovanje v njegovih predvolilnih oddajah, posnel vnaprej in bi lahko torej morebitne dele pogovorov, ki bi stališča strank do naukov katoliške vere predstavljali na način, ki bi žalil verska čustva, iz pogovorov izrezal in jih predstavil brez takih žalitev. To pomeni, da je za dosego navedenega legitimnega cilja obstajal tudi alternativen ukrep, ki je omogočal varovanje pravic poslušalcev in hkrati tudi enakopravno obravnavo političnih strank. Tudi zato pa je Zagovornik ocenil, da uporabljeno razlikovanje med političnimi strankami ni bil sorazmeren ukrep – ravnanje radia je namreč prikrajšanim strankam povzročilo večjo škodo, kot je povzemanje njihovih stališč radiu in poslušalcem koristilo. 

Zagovornik je zato odločil, da je radio nekatere politične stranke in njihove kandidate na državnozborskih volitvah obravnaval diskriminatorno. Neupravičeno jih je različno obravnaval na podlagi njihove osebne okoliščine vere in prepričanja, in sicer na področju ponujanja storitev javnosti.

Radio je v postopku ugotavljanja diskriminacije v zadnjem dopisu Zagovorniku navedel, da bo, skladno z Zagovornikovo odločbo, v prihodnje ravnal tako, da bo ugotovljeno diskriminacijo odpravil.