Foto: Saša Despot žitni most "Zakaj je nenadoma postalo pomembno, kdaj je bila v Ljubljani zgrajena, obnovljena določena brv, pot ali most, sploh pa čemu je pomembno, kateri župan je zaslužen za obnovo'? Upam, da ne samo zato, da lahko župan s fotografijo te stvaritve maha pred vsakimi volitvami?"

To se je, vidno razburjeno, nekaj dni pred nedeljskimi lokalnimi volitvami spraševal starejši Ljubljančan, ko je prečkal 36 metrov dolg Žitni most. Brv za pešče čez reko Ljubljanico, ki praktično v središču povezuje Petkovškovo nabrežje in Poljanski nasip med Usnjarsko in Gestrinovo ulico.

Brv je bila za sprehajalce odprta konec avgusta pred štirimi leti, bronasta spominska plošča na sredi pa mimoidoče opozarja, da je bil most zgrajen v času župana Zorana Jankovića. "Samovšečno! Kot, da bi sebi v čast postavil spomenik in kot da bi se želel primerjati z županom Ivanom Hribarjem. Kot bi živeli v časih absolutnih vladarje," je še pripomnil sprehajalec, ko si je ogledoval zapis.

Neprimerno!

Investitor izgradnje te brvi je bil javni zavod MOL Turizem Ljubljana, donator pa znani ljubljanski poslovnež Jože Anderlič oziroma njegovo podjetje Mons. Nad zapisom, ki po po mnenju številnih občanov neupravičeno poveličuje dosežke trenutnega župana, pa se marsikateri Ljubljančan zgraža že vse od postavitve brvi in te domnevno sporne spominske table. "Neprimerno," je pogosto slišati od sprehajalcev, ki se gibajo v okolici brvi.

Dovolj je zelena luč občine

Ob tem se številni sprehajalci tudi sprašujejo, "kdo sploh dovoljuje, da se takšni spominski napisi postavljajo. Ali obstajajo kakršnakoli pravila, kdo in kje sme to postaviti? Ali lahko vsak brez posebnih omejitev in težav postavi kamorkoli nek zapis sebi v čast?"

Na ljubljanski Upravni enoti (UE) pojasnjujejo, da Mestna občina Ljubljana (MOL) posebnega soglasja države oziroma pristojnih organov Republike Slovenije pred postavitvijo te spominske plošče na Žitnem mostu niti ni potrebovala. Prav tako ne gradbenega dovoljenja.

"Grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, se po uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost  gradnje uvrščajo med pomožne objekte v javni rabi in sicer med enostavne objekte za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, v kolikor je njihova višina do 3,5m in nezahtevne objekte, za kar je predpisano gradbeno dovoljenje, če je višina nad 3,5m do vključno 10m. Podrobnejša merila za postavitev spominskih obeležij, kipov, spomenikov so lahko posebej določena v prostorskih aktih posameznih občin. Na primer, na območju MOL pogoje za urbano opremo in spominska obeležja posebej določa odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki med drugim za postavitev spominskih obeležij določa tudi pridobitev soglasja organa mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora in dovoljenje organa MU MOL, pristojnega za gospodarske javne službe," pojasnjujejo na UE. 

UE pa ne more nikakor posegati niti v vsebino spominske table. "Vsebina zapisa na obeležju ni v pristojnosti UE." 

Omejitev ni, dovolj je, da občina soglaša

Na MOL sicer zaenkrat še niso odgovorili oziroma pojasnili, kdo točno je predlagal, da se na spominsko ploščo na eni od kamnitih počivalnih klopi sredi Žitnega mostu vnese točno takšen zapis. "Na ministrstvu za kulturo (MK) smo seznanjeni s podatkom, da ima MOL posebno ocenjevalno komisijo, ki presoja različne pobude za spominske plošče in spomenike," poudarjajo na MK. Na MOL sicer niso pojasnili kaj vse naj bi ta komisija upoštevala preden je prižgala zeleno luč takšni spominski plošči. Zadostovalo je namreč, da so člani komisije soglašali, da se na spominski plošči omeni župana Jankovića, sicer njihovega šefa.

"Postavitev novih spominskih znamenj, samostojno stoječih objektov, kipov, je možna na lokacijah in pod pogoji, ki jih določa posamezen občinski prostorski načrt. Če gre za nezahtevne ali enostavne objekte, je njihovo postavljanje v prostor sorazmerno enostavno, pri čemer pa mora lastnik pridobiti vsa soglasja, ki izhajajo iz režimov, ki veljajo za določeno nepremičnino, denimo varovalni pasovi vodotokov, cest, plinovodov, naravovarstvenih območij, območij kulturne dediščine. Če gre za večje posege, kot je denimo spomenik v Teharjah ali Dražgošah, ali za večje površine, trge, stopnišča, ali za posege, ki vplivajo na statiko osnovnega objekta, mora investitor pridobiti tudi gradbeno dovoljenje," dodajajo na MK. Opozarjajo, da bi bilo soglasje države potrebno le, če bi želeli spominsko tablo postaviti na državni lastnini, torej v objektu ali na površini, ki je v državni lasti. "Lastnik parcele ali objekta se mora s postavitvijo table ali spominskega znamenja na svoji nepremičnini strinjati. Republika Slovenija mora soglašati tudi v primeru, da želi nekdo uporabljati simbole države, zastavo, grb, himno," pravila, ki jih je potrebno upoštevati pojasnjujejo na MK.

MOL s spominsko tablo niti ni posegel v državno kulturno dediščino.

"Kadar kdorkoli postavlja nove objekte in označuje njihove gradbenike, leto postavitve, avtorje, sponzorje izven objektov in območij kulturne dediščine, to ne sodi v pristojnost zavoda za varstvo kulturne dediščine. MK ne izdaja nobenih soglasij za označevalne, informacijske, spominske plošče, doprsne in podobne kipe. MK prav tako ne presoja izbora in primernosti oseb, dogodkov, dejanj ter vsebine napisov za trajno označbo v prostoru," zaključujejo na MK.