Še zadnjič bomo uro na poletni in nato na zimski čas premaknili leta 2021 in ne letos, kot je bilo predvideno sprva.

Neuradno Premikanje ure: Smo se prehitro veselili?

Poslanci Evropskega parlamenta bodo o opustitvi premikanja ure iz standardnega zimskega časa na poletni čas, dokončno odločali prihodnji teden, v direktivi pa so, zaradi številnih pomislekov glede prvotnega predloga, ki je državam članicam puščal malo prostora za uskladitev predvsem železniškega in letalskega prometa, nove časovnice. Države EU bodo tako imele dve leti časa za uskladitev. 

Kateri čas bodo izbrale, zimski ali poetni, morajo članice EU Evropski komisiji sporočiti do 1. aprila prihodnje leto. Države, ki bodo ostale na poletnem času, naj bi tako uro zadnjič premaknile zadnji marčevski vikend 2021, tiste, ki bodo ostale v zimskem času pa zadnji vikend oktobra 2021.

Slovenija se nagiba k zimskemu času

Kot vse kaže, bomo jeseni 2021 zadnjič uro premaknili tudi v Sloveniji. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, "ima Slovenija  že določen standardni čas, to je zimski ali centralnoevropski čas (GMT+1), ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede." 
Standardni čas, torej zimski čas, bi Slovenija ohranila tudi po letu 2021, razen če se sosednje države odločijo drugače. "Če bi iz posvetovanja v EU in s sosednjimi državami članicami, ki je v teku, kazalo, da bi bila potrebna sprememba standardnega časa, bo vlada izvedla potrebna posvetovanja o podpori za tako spremembo." 

V anketi, ki jo je izvedla Evropska komisija, se je sicer 56 odstotkov Slovencev izreklo za stalni poletni čas, 36 za zimski čas.

premikanje ure Slovenska strokovnjakinja: Ostati bi morali na zimskem času
 

Posvetovanje s sosedi 

Bruselj države članice poziva, da odločitev o svojem standardnem času sprejmejo usklajeno, saj bi to zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga in preprečilo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višje stroške mednarodnega trgovanja in nižjo produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, je Slovenija na sosednje države "že naslovila vprašanja v zvezi z morebitnimi spremembami standardnega časa, vendar doslej še nismo prejeli odgovorov."

Smiselna vključitev držav Zahodnega Balkana

Na ministrstvu za infrastrukturo na podlagi dosedanjih posvetov zaradi same ukinitve premikanja ure ne pričakujejo večjih zapletov. "Potrebno pa bo določeno prehodno obdobje za prilagoditev. Tako bodo npr. distributerji električne energije morali poskrbeti za prenastavitev števcev. Težave pa lahko nastopijo, če bi se države članice začele neusklajeno odločati o spremembah standardnega časa in bi zato v EU prišlo do časovne razdrobljenosti. Tej nevarnosti se želimo izogniti z ustrezno vnaprejšnjo koordinacijo na ravni EU. Zaradi geografskega položaja in družbeno-gospodarskih povezav pa bi bilo smiselno vključiti tudi države Zahodnega Balkana. Pričakujemo, da bo to koordinacijo organiziralo tekoče predsedstvo EU."