Vladne stranke bodo danes na koalicijskem vrhu dokončno uskladile proračun za prihodnje leto. Zaradi 324 milijonov evrov odhodkov več se bo primanjkljaj povečal za 103 milijone evrov in bo znašal dobro milijardo. Vseeno vlada pričakuje tudi za 221 milijonov evrov več prihodkov, pri čemer stavi na davek na nepremičnine. Od njega si obeta 216 milijonov evrov.

Davki, davki in še enkrat davki

Vlada pričakuje, da bo država manj pobrala pri davku na dohodek in dobiček ter davku na blago in storitve, ki vključuje tudi trošarine in nedavno zvišan davek na dodano vrednost. Od njega sicer pričakujejo tri milijarde evrov. Več denarja kot letos pričakujejo iz udeležbe na dobičku od premoženja in prodaje zemljišč. Prav tako računajo, da bo država uspešno črpala evropska sredstva in tako dobila 210 milijonov evrov več oziroma skupno 1,2 milijarde.

Materiali dol, dolgovi gor

Za plače in izdatke javnih uslužbencev namerava vlada nameniti 14 milijonov evrov manj, a znotraj tega povečuje sredstva za delovno uspešnost. Povečalo se bo zadolževanje države, ki se približuje petim milijardam (4,87 milijarde) evrov. Hkrati želi vlada za kar 50 odstotkov povečati odplačilo dolgov. Ključno varčevanje se bo zgodilo pri izdatkih za blago in storitve, kjer hočejo prihraniti 115 milijonov evrov. Investicij bo manj za 24 milijonov.

Manj denarja tudi za poslance

Pasove bodo zatisnili tudi poslanci, saj se sredstva državnemu zboru zmanjšujejo za 1,4 milijona evrov. Med vladnimi službami bodo milijon vzeli statističnemu uradu, štiri milijone pa dali uradu za narodne skupnosti. Denar bodo vzeli carinski in davčni upravi, cestam, sodiščem, zdravstvenemu varstvu, vojski in policiji. Za konzularne storitve bo na voljo 15 milijonov evrov manj. Več denarja bodo namenili podjetništvu, brezposelnim ter trgu dela in delovnim pogojem. Ministrstvo za izobraževanje bo izgubilo kar 106 milijonov evrov, največ za kulturo in civilno družbo.