Zunanje znamenje priprave na praznik je adventni venec, ki s svečami ponazarja štiri adventne nedelje. Na predvečer začetka adventa je papež Benedikt XVI. v Rimu vodil molitveno bdenje, z naslovom Vigilija za vse porajajoče se človeško življenje.

Z adventnim časom se v Katoliški cerkvi začenja novo cerkveno leto. Veselje ob božiču, ki ga obeležujemo 25. decembra, pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem, so sporočili s Slovenske škofovske konference.

Na današnjo prvo adventno nedeljo bodo verniki na vencu prižgali prvo svečko, nato pa vsako nedeljo še eno zraven. Advent se bo končal na predvečer božiča. Za nekatere pravoslavne kristjane, ki zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja, se je adventni čas in z njim tudi post začel v petek, trajal pa bo šest tednov.

Adventni venec izhaja iz Nemčije, kjer ga je leta 1839 prvič pripravil nek evangeličanski duhovnik za otroke v sirotišnici, je pojasnil evangeličanski škof Geza Erniša. Z njim je duhovnik hotel med otroke prinesti upanje in veselje. Venec je bil sestavljen iz lesenega kolesa in 19 rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, ter štirih belih za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo okrasili z vejami jelke, obdržale pa so se le štiri sveče.