"V našem času se zdi, da je post izgubil svojo duhovno vrednost in se je v kulturi, zaznamovani z iskanjem materialnega blagostanja, uveljavil bolj kot terapevtski ukrep za zdravljenje telesa. Post zagotovo koristi telesnemu blagostanju, toda za vernike je v prvi vrsti terapija za zdravljenje vsega, kar jih ovira pri izpolnjevanju Božje volje," je v poslanici ob začetku postnega časa zapisal papež Benedikt XVI.
|
Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. SŠK |
|
Postni čas je po besedah Slovenske škofovske konferenece (SŠK) "spokorni čas", ko kristjani "pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu", notranje prizadevanje pa "naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih".
Kot pojasnjujejo v SŠK, se je tudi Kristus pred nastopom javnega delovanja 40 dni postil v puščavi, sicer pa velja za vernike strogi post le na pepelnično sredo in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času.
Nedelje v postnem času, ki traja do velike noči, so po njihovih pojasnilih izvzete iz štetja 40 postnih dni, "saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni 'malo veliko noč'". Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci bodo v tem času nosili bogoslužna oblačila v vijoličasti barvi, so še dodali v SŠK.