Odločitev upravnih enot, da zaprejo posamezne krajevne urade, običajno vznemiri skupnost, ki jo zaprtje prizadane. Med zadnjimi primeri začasnega zaprtja je primer krajevnega urada v Ivančni Gorici, kjer je odločitev presenetila vodstvo občine. Na svoji spletni strani so zapisali, da upravna enota občine in občanov o tem ni predhodno obvestila. V pismu načelnici Upravne enote Grosuplje so izrazili protest in bojazen, da bi začasno zaprtje prešlo v trajno ukinitev krajevnega urada. Z upravne enote so jim odgovorili, da gre za začasni ukrep zaradi kadrovskih vzrokov. Na redni seji občinskega sveta 4. oktobra so zaradi nastale situacije sprejeli sklep, da "od Upravne enote Grosuplje zahtevajo čimprejšnje ponovno odprjte krajevnega urada Ivančna Gorica. Do takrat naj se uredi nadomeščanja. Predlagamo razširitev pristojnosti, ki jih krajevni urad rešuje".

V konkretnem primeru je prišlo do zaključka, ki je za občane Ivančne Gorice pozitiven. Z Upravne enote Grosuplje so sporočili, da bo krajevni urad s 6. novembrom začel delovati v enakem obsegu kot pred začasnim zaprtjem. 

Zakaj prihaja do začasnih zaprtij?

Začasno zaprtje je običajno kadrovski in organizacijski ukrep, ki ga sprejmejo vodstva upravnih enot, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo (MJU). Najpogosteje so razlogi za takšen ukrep upokojitve, redni letni dopusti, bolniške odsotnosti, nujna usposabljanja za uspešno delo ter povečan obseg dela in poslovanja na sedežu upravne enote. Na ministrstvu poudarjajo, da mora vodstvo upravne enote prioritetno zagotavljati nudenje upravnih storitev na sedežu upravne enote oziroma nemoten delovni proces na sedežu le-te. 

Upravne enote v primeru začasnega zaprtja krajevnega urada obvestijo o tem tudi lokalne skupnosti, ki teritorialno sovpadajo z območjem upravne enote. V obvestilu je izrecno poudarjeno, kje lahko državljani v času začasnega zaprtja krajevnega urada v vsakem primeru opravijo upravne storitve (sedež upravne enote, sosednji oziroma bližnji krajevni urad). V obvestilu je naveden predvideni čas začasnega zaprtja posameznega krajevnega urada.  Praviloma je to obvestilo, hkrati z obrazložitvijo, posredovano po elektronski pošti.

Podatki o začasno zaprtih krajevnih uradih vključuje različne časovne razpone začasnega zaprtja posameznega krajevnega urada, od manj kot tedna dni pa tudi nad 30 oziroma 60 dni. V letu 2015 je bilo 44 krajevnih uradov, zaprtih nad 30 dni, lani je bilo takih 49, do 4. oktobra letos pa je bilo takšnih uradov 49. 

Ko začasno postane trajno

Število krajevnih uradov, ki so po začasnem zaprtju ukinjeni, je nizko. V letu 2015 so bili s sklepom načelnika posamezne upravne enote ukinjeni trije krajevni uradi, v letu 2016 jih je bilo pet, letos pa dva. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je v primerih začasnih zaprtij skoraj vsak urad po odpravi razloga zaprtja spet odprt in deluje skladno z uradnimi urami. 

Do sprememb pa je prišlo na podlagi 13. člena Pravilnika o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah. Omenjeni člen pravi, da do ukinitve krajevnega urada lahko pride, če se na podlagi zbranih podatkov ob koncu tekočega leta ugotovi, da ne zagotavlja razumne in smotrne izrabe delovnega časa, ki bi bila primerljiva z opravljanjem nalog na upravni enoti. Soglasje k takšni odločitvi načelnika upravne enote mora dati minister, pristojen za upravo. Od leta 2015 do 4. oktobra letos je bilo na podlagi tega člena skupno ukinjenih 22 krajevnih uradov. Po deset v letih 2015 in 2016, dva pa letos.