Po hudi ujmi, ki je Slovenijo prizadela v februarju, so po spletu zaokrožile teorije zarote, ki med drugim opisujejo to, da naj bi bila za led in žled kriva Natova letala, ki naj bi nad Slovenijo izpuščala nevarne kemikalije.

Ker gre "za popolnoma napačne in zavajujoče razlage, ki povzročajo nemir in nelagodje ter po nepotrebnem povečujejo občutek ogroženosti", so se vremenoslovci odločili, da podajo svojo razlago naravnih pojavov; objavili so jo na spletni strani agencije za okolje (Arso). 

Kaj so to "chemtraili" in ali sploh obstajajo

Privrženci "teorije zarote" trdijo, da se "chemtraili" razlikujejo od "contrailov" po tem, da so jim namenoma dodane kemijske snovi z ne povsem jasnim namenom vpliva na podnebje oziroma človeštvo, od "contrailov" pa se razlikujejo predvsem po obstojnosti v ozračju.

"V meteorološki srenji vlada prepričanje, da so kondenzacijske sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča, že odkar obstaja reaktivni letalski promet," pojasnjujejo vremenoslovci.

Reaktivna potniška letala letijo na višinah med 10 in 14 kilometri. Fizikalno ozadje pojava kondenzacijskih sledi letal, pogoji, pod katerimi nastanejo, in to, kako se razkrojijo, so poznani in jih je mogoče pojasniti z znanjem osnov fizike. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci obogatena mešanica zraka dovolj ohladi, nastanejo kondenzacijske sledi letal. Za to ni potrebna dodatna kemija. Če je vlage v zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo. Skratka, zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini letal je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi ("contraile") letala puščajo na nebu.

"Ne poznamo resne študije, katere rezultati bi bili objavljeni v znanstveni literaturi in bi potrdili, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, drugačna od običajnih in bi bil njihov nastanek povzročen s posebnimi letali, v katerih izpuh bi bile dodane posebne kemikalije," so zapisali v pojasnilu in dodali, da s tem, da bi v gorivo namenoma dodajali kemijske snovi z namenom tvorbe umetnih oblakov, niso seznanjeni. "Ta problematika je bila že leta 2007 sprožena tudi v Evropskem parlamentu, a 'teorija zarote' ni vzdržala kritične presoje."

Zakaj se naredi žled? 

Žled je zaradi lege Slovenije, kjer se srečujeta vpliva celine in Sredozemlja, pri nas dokaj pogost pojav, pravijo na Arsu. Nastane takrat, kadar je ozračje v spodnji plasti (po navadi pod približno 1.000 metri nad morjem) še preplavljeno s hladnim celinskim zrakom, v višinah pa k nam iznad Sredozemlja priteka toplejši zrak. Snežne padavine, ki nastajajo visoko v ozračju (nekje med dvema in šestimi kilometri), pri padanju zaidejo v plast zraka s pozitivno temperaturo (po navadi na višini med enim in dvema kilometroma), se tam stalijo, nato pa padajo naprej proti tlom in zaidejo v okolje z negativno temperaturo. Dlje ko padajo, bolj se podhladijo, deloma lahko tudi zmrznejo v leden dež. Ko pa podhlajena dežna kaplja naleti na oviro (različni predmeti, veje, žice ...), tako rekoč v hipu primrzne in postopoma se ledena obloga na predmetih debeli.

Žled je v Sloveniji najpogostejši na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugod.

Zakaj se snežna kepa pod vplivom plamena iz vžigalnika ne tali takoj in na površini počrni?

Vremenoslovci odgovarjajo, da je počrnitev posledica nepopolnega zgorevanja plinskega plamena; nastajajo saje (ogljik). Snežna kepa vsebuje več zraka kot vode. Ko se pod vplivom vročega plamena nekaj kristalov stali, preostali vežejo nase vodo in delujejo kot goba. Šele ko je kepa povsem premočena z vodo, začne od nje pospešeno kapljati.