Letos kroži virus influence A (H3N2), pandemskega virusa letos pri nas in Evropi skoraj ni, tudi virusi influence B so precej redki, pojasnjujejo na IVZ.

Medtem ko je bilo lani v prvih tednih januarja okoli 70 obolelih z gripo na sto tisoč prebivalcev, februarja se je število obolelih celo podvojilo, pa letos v prvih treh tednih januarja število obolelih ni preseglo deset na sto tisoč, kažejo podatki na spletni strani IVZ.

Letna nihanja

A kot je za STA pojasnila Maja Sočan z IVZ, se virusi gripe spreminjajo iz leta v leto, zato ena sezona ni enaka drugi. Enkrat se vrh in intenziteta kroženja virusa gripe pojavita prej, drugič kasneje. Tako so po njenih podatkih virusne okužbe dihal porasle v drugi polovici januarja, medtem ko so kroženje virusa influence prvič zaznali že pred dobrimi petimi tedni.

Zbolelih za gripo ni zelo veliko, so pa v praktično vseh slovenskih regijah. Tako je število obolelih za gripo začelo naraščati še pred pojavom nizkih temperatur in bo po njenih napovedih poraslo v prihodnjih dveh tednih. Narašča pa tudi število malčkov, ki obolevajo za respiratornim sincicijskim virusom, ki pri dojenčkih povzroča vnetje drobnih dihalnih poti.

Na kroženje gripe sicer vpliva več dejavnikov. Nizka vlažnost in temperatura okolja prispevata k preživetju virusa na zunanjih površinah, nista pa edini dejavnik. Tako da kasnejše sezone letos po besedah Sočanove ne moremo razlagati zgolj z nekoliko višjimi temperaturami na začetku januarja letos.

Ob mrazu več, ob nezaščiti še več obolelih

Je pa res, da bodo trenutne nizke temperature posredno prispevale k širjenju gripe, saj se bodo ljudje več zadrževali skupaj v zaprtih prostorih, jih manj prezračevali, oboje pa olajša širjenje virusa gripe, pojasnjuje Sočanova.

Popolnih podatkov o precepljenosti na IVZ še nimajo, okvirno pa je letos nizka in ne vpliva na pojav oziroma zmanjševanje pojava gripe. Cepivo vsebuje tudi antigene, ki spodbujajo imunost proti "novi" pandemski gripi.