"V vsaki izmeni delava dva, eden je tisti, ki več časa preživi v pisarni in preko zaslonov spremlja, kaj se dogaja, drugi je zunaj in se ukvarja z organizacijo," razlaga Janez Smolnikar, ki na Darsu predvsem za organizacijo delavcev, ob hujšem sneženju pa tudi sam sede za plug. Zadnjih 20 let je na cestah, njegova naloga pa je predvsem skrb za organizacijo, merjanje slanosti, spremljanje cestišča in morebitnih padavin.
Od lani preventivni posip
V skladišču soli na darsovi avtocestni bazi Ljubljana je okoli 2000 ton soli. Poleg soli so lani začeli poskusno uporabljati tudi tekoče posipanje oziroma preventivni posip, ki ga bodo bolj zares začeli uporabljati letos. "Tekoči posip je posipanje s slanico, gre za tekočino in ne zrnato sol. Z njo opravljamo preventivni posip. Tega izvajamo samo ponoči, po deseti uri, ko se promet umiri. Izvajamo ga samo v primerih, ko so napovedane nizke temperature, je vlažna cesta in slanost cestišča nizka. Pri takšni vrsti posipa temperature ne smejo biti nižje od 8 do 10 stopinj pod ničlo. Prednost je, da porabimo manjšo količino soli, ta se takoj oprime in takoj deluje. Za takšen posip imamo tudi prav poseben tovornjak, ki se lahko pomeša tudi v promet, saj se lahko vozimo tudi do 90 kilometrov na uro."
Za merjenje slanosti uporabljajo prav posebno napravo, ki poleg slanosti prikazuje tudi lokacijo, uro, datum in temperaturo tal. S posebno aplikacijo nato izračun prenesejo na računalnik. "Ob normalnih razmerah naj bi bila slanost okoli 7 gramov," razlaga Smolnikar.
24-urni turnusi
Smolnikar pravi, da so na Darsu na zimo dobro pripravljeni. V ljubljanski bazi imajo okoli 2000 ton soli, tovornjaki so pripravljeni na sneg, večina jih ima pluge že nameščene, sicer jih je možnmo namestiti v 15-ih minutah.
Tekočina je v vozilih že nalita, vozila za posip so 100-odstotno pripravljena. Imajo tri mehanike, ki skrbijo za mehanizacijo, pri osnovnih opravilih pomagajo tudi vozniki. Redno skrbijo za vzdrževanje in poskrbijo za morebitne okvare. Vsakodnevno spremljajo, kakšni sta slanost in temperatura tal in kakšna je vlažnost.
Dars ima tukaj pripravljenih imajo okoli dvajset tovornih vozil, štiri specialna vozila, na razpolago pa skupino dvanajstih ljudi, ki skrbi za ceste. Ekipo sestavlja osem voznikov, dve skupinovodji in en strojnik, ki poskrbi za nakladanje. Ob hudem in napovedanem sneženju skupine podvojijo, tako da gre na cesto najmanj šestnajst tovornjakov.
"V pripravljenosti je ves čas ena turnusna skupina, ob hujšem sneženju dvojna. Imamo štiriindvajseturne turnuse, le tako se nam izide, da imamo dovolj ljudi. Če nekdo na primer dela danes, podaljša izmeno do jutri zjutraj." Sam je v enem turnusu prevozil tudi že 400 kilometrov.
"Eno pluženje traja dve uri, po dveh urah se tovornjak vrne nazaj v solnico, kjer se naloži sol in dolije natrijev klorid. Ko smo vsi pripravljeni, se organizirano vsi ponovno vrnemo na ceste. Moramo imeti nek red, drugače se promet hitro ustavi."
"Ko so zastoji, lahko kot vsi ostali le stojimo na cesti"
Dars je deležen številnih očitkov ljudi, ki menijo, da ceste po sneženju niso dovolj hitro očiščene. Kot pravi Smolnikar, največ pripomb dobijo predsvem od ljudi, ki sami niso ustrezno pripravljeni na zimo. "Težava je, ko smo na cesti, še večja pa, ko pada sneg in nas na cesti ni."
Snežnih padavin v Ljubljani ni veliko, največja težava je promet. "Če mi do pol šeste ure zjutraj ne uredimo cest in se padavine začnejo kasneje, smo mi lahko na cesti, vendar tako kot vsi ostali stojimo v zastojih. Največja težava je tako gostota prometa in vozniki, ki sami sebe s prehitevanjem in nestrpnostjo izpostavljajo."
Čeprav so bile zime pred leti precej hujše, kot so danes, pa so ljudje precej bolj nestrpni in paniko zaženejo pri le nekaj centimetrih snega. "Povečalo se je število uporabnikov cest. Vemo, da je porast prometa vsako leto za 10 odstotkov višja, kar v desetih letih pomeni 100-odstotno povečanje prometa. To je največja težava in zato pride do zastojev ter ceste niso splužene do časa. Pa seveda tudi naše avtoceste, ki so bile skonstruirane toliko let nazaj, sedaj pa nam manjka tretji pas," dodaja Suhadolnik.
"Sneg nas nikoli ne preseneti"
Suhadolnik pravi, da jih sneg načeloma nikoli ne preseneti, saj ves čas spremljajo, kaj se dogaja z vremenom. Težava je v količini zapadlega snega, ali ko dež v nekaj minutah preide v močan sneg, cesta pa ni slana, saj je sprana od dežja. Prav tako jim težavo povzroča podhladitev tal. "Če imamo močno podhlajeno vozišče in čez pada še dež, lahko solimo kolikor hočemo, pa ne bo pretirano pomagalo. Zaspimo zagotovo ne, ceste so presoljene in takoj smo pripravljeni na pot. Seveda pa ne moremo biti v petih minutah na vseh lokacijah."
Težave se lahko pojavijo tudi med posipanjem soli. "Po zakonu nas avtomobili ne bi smeli prehitevati, ampak nas, nato pa se pritožujejo, da sol leti v njih."
Ljudje se jim tudi ne umikajo s ceste, kar ni težava le pozimi, ampak tudi poleti. "Ko so pisali zakone o intervencijskih vozilih, so na nas pozabili. Ljudje se morajo umakniti reševalcem, policajem in gasilcem, na naše rumene luči pa se nihče ne ozira. Pogosto na cesti pride do dogodkov, kjer nobeno od intervencijskih vozil ni potrebno, ko se na primer dva malce zaletita, pa ni hujšega, mi pa moramo odstraniti avto. A ker se ljudje ne umikajo s ceste, se naredijo zastoji, za katere smo posledično po mnenju uporabnikov krivi mi."
Največja zmota, ki jo imajo ljudje o pluženju, je to, da mora biti vse narejeno takoj. "Vsak, ki meni, da ne delamo ali da ne delamo tako kot bi morali, naj se usede v kamion in se s šoferjem vozi 24 ur. Tako bo videl, kakšni norci so na cesti in bo hitro ugotovil, da delamo vse, kar je v naši moči. Seveda pa ne more biti vse narejeno takoj, tudi dvorišča ne moremo skidati ali splužiti v eni minuti."
Na zasneženih cestah naletijo tudi na vozila z letnimi pnevmatikami."To je njihova napaka in največja neumnost. In takih ni malo, vsaj nekaj odstotkov vsako leto. Mogoče se ne sliši veliko, a ravno ti so težava za tiste, ki imajo vse urejeno." Reševanje takih je nekaj vsakdanjega. "To pa ni več neumnost, to so resne zadeve, ki jih ponavadi povzročijo tisti, ki niso ustrezno pripravljeni. Prometnih nesreč je pozimi sicer ogromno, vendar je hudih precej malo, saj se hitrost ob takšnem vremenu zniža."
Vsako plug ima dve kontrolni plošči. Z eno določajo grame soli, levo in desno smer ter metre. Z drugo upravljajo plug. "Vožnja pluga je daleč od enostavne. Vsi vozniki morajo znati upravljati z različnimi vozili, različnih proizvajalcev. Poleg same vožnje morajo upravljati s količino soli, metri in smerjo soli. Ko se peljejo skozi predor, pa seveda ne smejo pozabiti zapreti bočnega pluga." Napak si enostavno ne smejo privoščiti.
Z letošnjim letom so se tudi odločili, da tovornih vozil skorajda ne bodo več fizično izločali na postajališčih, te voznike bo pozivala le še signalizacija. Bodo pa precej povečali fizično izločanje na odstavne pasove.
In kaj za njihovo delo pomeni poln odstavni pas vozil? "Pomeni samo to, da moramo biti še bolj previdni, da koga ne zadanemo s plugom. Zato ne moremo očistiti celega dela in sneg ostaja na voznih pasovih. Na ljubljanskem ozemlju naj bi imelo izločanje le Barje, in pa smer Vrhnika proti Brezovici, za kar pa je pristojna že postojnska baza," še dodaja Janez.
Za konec Suhadolnik vsem uporabnikom cest, ki se odpravljajo na vozišče v snegu, na srca polaga, da naj ima predpisano opremo, očiščeno vozilo, saj lahko tudi z osebnih vozil leti sneg in naj dajo živce na pašo. "Samo sneg je, kar ni nič posebnega. Včasih smo skozi okno gledali, kako pada sneg, pokrajina pa se spreminja v belo pravljico. Danes pa se ljudem ves čas mudi. Ampak v avtu smo na toplem in poskusimo potrpeti. Pa seveda prej od doma, če vemo, da lahko pride do zastojev, saj se vsako hitenje hitro lahko slabo konča."