Dušanka Časar je ostala brez službe v Pomurju. Registrirala se je kot samostojna podjetnica, po hišah opravlja gospodinjsko pomoč. "Imam že odrasle otroke. Ker sem sama, se lahko preživim, pridem skozi čez mesec. Nekega silnega zaslužka pa ni,“ pravi in doda, da je njena urna postavka 5 evrov na uro.
Misadeta Kaltak je ravno tako samostojna podjetnica; njeno delovišče predstavlja pet ljubljanskih blokov, katerih stopnišča in hodniki so v njeni čistilski oskrbi. "Cena je odvisna od kvadrature, vendar za ilustracijo naj povem, da za čiščenje 16-nadstropnega bloka dobim 300 evrov na mesec bruto, v kar je vključeno tudi generalno čiščenje.“ Misadeta skrbi za pet takšnih blokov, za kar torej na mesec prejme približno 1500 evrov.
Tanja Pogačnik v Ljubljani ponuja varstvo otrok. "Imamo registrirano dejavnost, pazimo na otroke do treh let. Če otroka pripeljejo le za eno uro, to stane 5,5 evra, za polni delovnik 1,9 evra na uro.“ Na črnem trgu so cene različne, in sicer od 200 pa nekje do 500 evrov na mesec. "Na trgu je tega veliko. Storitve opravljajo študentke, upokojenke pa tudi mamice z enim otrokom, ki so doma, brez dela in potem v varstvo sprejmejo še enega.“
Našim vsem omenjenim sogovornicam je skupno plačevanje prispevkov in davkov ter srečevanje z nelojalno konkurenco na trgu. S tisto, ki omenjenih stroškov nima, kljub temu da je cena njihovih storitev približno ista.
Delo na črno skrito tudi v pomoči med prijatelji
"Samo s tem zakonom sive ekonomije zagotovo ne bomo zajezili,“ opozori Pavle Sedovnik z Obrtne zbornice Slovenije. Po njegovih besedah gre zgolj za temelj, na katerem je potrebno graditi. Nekajkrat poudari, da bi morali biti za spoštovanje pravil stimulirani vsi. "Naročniki računa ne bi vrgli v koš, pač pa bi z njim uveljavljali določeno davčno olajšavo.“ Doda korist delavca, ki ne bi bil več na črno zaposlen, pa tudi nezaposlenega, saj bi jih bilo po ureditvi trga bistveno manj.
Namestnik generalnega sekretarja Obrtne zbornice se pomudi pri izjemah, ki jo med drugim predstavlja tudi sosedska pomoč. "V novem zakonu je ta definicija še vedno preveč odprta, pod sosedsko pomočjo se še vedno lahko skriva marsikatera tipična komercialna aktivnost.“ Pojdimo konkretno: če bi se gradnje hiše lotili v lastni režiji, kar je do 150 kvadratnih metrov površine dovoljeno, in bi za pomoč prosili tudi prijatelje, ki bi jim v zahvalo postregli s klobaso in decilitrom vina, ne pa z denarnim plačilom, bi po določilih, kot jih predlaga Obrtna zbornica Slovenije, vendarle kršili zakon. Njihovi predlogi gredo v smeri plačevanja davka od koristi. Če prijatelji pomagajo, ustvarijo korist, to korist bi bilo treba ovrednotiti, na podlagi tega pa plačati davek. "Ja, približno tako imajo stvar urejeno Švicarji. Opravljeno delo se ovrednoti in plača davek,“ pove Sedovnik.
Rešitev tudi za socialno ogrožene
Kaj pa pomoč na domu, pri kateri smo začeli? "Če bi delavka iz Mure rešila svoj položaj z likanjem v gospodinjstvih, bi s pravo zakonodajo denar dobila legalno, naročnikom pa bi šlo plačilo v stroške.“ V tem primeru po Sedovnikovih besedah tudi ne bi imeli več toliko potrebnih socialne pomoči, tisti, ki pa bi vendarle bili, ne bi dobili "300 evrov, s katerimi ne morejo ne živeti ne umreti, pač pa 500“.
Po njegovih besedah je realno – "če bi skupaj stopili strokovnjaki, vlada, ministrstvo za delo“ –, da bi predlog takšnih zakonov lahko imeli pripravljen v kakšnem letu dni.
Vprašanje pa je, kako bi se takšna zakonodaja, ki bi med drugim vrednotila in obdavčila tudi prijateljsko pomoč, med Slovenci zares prijela oziroma za začetek, kako bi pod pritiskom javnega mnenja sploh bila sprejeta. "Že res, vendar povem vam, na dolgi rok na ta način izgubljamo vsi. Ko bo siva ekonomija pri nas dosegla že 30 odstotkov vrednosti bruto domačega proizvoda, bomo kar naenkrat imeli dve ekonomiji."