Da imajo vsa končna postajališča ne glede na dolžino linije mestnega prometa sanitarije, "povzroča izjemno visoke stroške", je zapisano v odloku o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov, ki so ga mestni svetniki sprejeli 17. decembra in ki določa, da to ni več potrebno. Odgovora, kolikšni so ti visoki stroški, od takrat nismo dobili. V Javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) so nam povedali, da oni skrbijo za čiščenje sanitarij, kar ni visok strošek, Mestna občina Ljubljana (MOL) pa za njihovo vzpostavitev in vzdrževanje.

Kjer je več voznikov, WC bo

Prav gradnja sanitarij lahko stane tudi 150 tisoč evrov, če je zahteven teren za gradnjo, je sporočila Tamara Deu iz LPP. Zato so bile nujne spremembe omenjenega odloka, ki bodo omogočile, da se bodo za vsako novo postajališče odločili, ali bodo sanitarije postavili ali ne. To bo odvisno od konkretne situacije, so pojasnili na LPP in dodali, da se bodo prilagajali "potrebam in možnostim, ker se je v nekaterih primerih tovrstna opremljenost izkazala za nepotrebno, kar je povzročalo tudi nepotrebne stroške pri izgradnji sanitarij". Na odločitev bo vplivalo tudi dejstvo, da so sanitarije, ki imajo toplo vodo in so v zimskem času ogrevane, potrebne tam, kjer je večja frekvenca voznikov. Poleg ekonomskega izračuna bodo upoštevali tudi pogoje dela za voznike, so napovedali v javnem podjetju.

Lažje spremembe linij

V odloku so po novem določili, da se mora na liniji, ki je krajša od 15 kilometrov (pri teh čas vožnje naj ne bi presegel 50 minut), zagotoviti eno končno postajališče s sanitarijami za voznike s tekočo (tudi toplo) vodo, ki je pozimi ogrevano, drugo končno postajališče pa je lahko opremljeno le s kemičnimi sanitarijami. Tak primer je linija 21, na kateri obratuje samo en avtobus. "Na osnovi novega odloka se bomo v prihodnje lahko tudi hitreje odzvali na zahteve po spremembah linij in s tem tudi končnih postajališčih," so dodali v LPP.