Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) to poletje s pomočjo sodelavcev na terenu zbira podatke o obisku parka. Kot ugotavljajo, obiskovalci na vrhuncu sezone zaradi gneče marsikje ne najdejo iskanega miru. Ob tem razmišljajo, kakšne ukrepe bi lahko sprejeli, da bi bolje zaščitili naravo in hkrati ljudem omogočili boljše doživetje okolja.

 

Letno 2,5 milijona obiskovalcev

Foto: Žurnal24 Triglavski narodni park Želja javnega zavoda in drugih upravljavcev prostora je, da bi dosegli konsenz med koristmi za človeka in naravo ter vzpostavili trajnostni razvoj. "Ne gre za prepovedovanje ali omejevanje," je izpostavila Odarjeva in dodala, da želijo le vzpostaviti sistem, ki bi omogočil boljše varovanje narave, prijetnejša doživetja obiskovalcev in manj stresa domačinov.

Ena ključnih rešitev za težave je vzpostavljanje dobrega javnega prevoza, na katerega bi lahko usmerili glavnino prometa. Možnosti so tudi uvedba parkirnin, cestnin in vstopnin ter ob vrhuncih morda celo kvot. Anketarji obiskovalce med drugim sprašujejo prav o podpori tovrstnih ukrepov, odgovori pa so jih precej presenetili.

Rezultati anket so jih presenetili

Foto: Žurnal24 Triglavski narodni park Sodelavec TNP, ki opravlja ankete, Anže Krek, je pojasnil, da ga je presenetilo, da veliko ljudi ocenjuje, da je varovalni režim premalo strog in bi ga bilo treba okrepiti. Mnogi bi bili za vstop v park pripravljeni plačati deset evrov vstopnine, če bi bile v to ceno vključene parkirnine in prevoz. Tudi vprašanje o morebitni uvedbi kvot za obisk Triglava jih ne jezi, marsikdo se celo strinja, da bi bila to prava rešitev.

Odarjeva je prepričana, da bi si tudi tisti, ki so šli ta konec tedna na Triglav, zaželeli česa podobnega, saj je ob vrhuncu sezone gneča res velika in ne vpliva le na doživljanje narave temveč tudi na varnost. Kot je pojasnila, so kvote marsikje v tujini ustaljena praksa. Tako je na primer pri obisku vulkana na Tenerifih in v številnih ameriških parkih.

Čeprav so tudi tam takšni ukrepi na začetku morda sprožili precej polemik, pa se je izkazalo, da dobro funkcionirajo. V TNP zaenkrat sicer še nimajo nikakršnega načrta za uvedbo kvot na Triglav. Če bi do tega kdaj prišlo, bi bila potrebna tudi sprememba zakona in ogromno delavnic z vsemi deležniki, je poudarila Odarjeva.

Bohinjski plovbni režim

Parkirnine in cestnine so na drugi strani v pristojnosti lokalnih skupnosti, pri čemer se zlasti Bohinj osredotoča na spodbujanje trajnostne mobilnosti. Odarjeva je pozdravila tudi bohinjski plovbni režim. Prepričana je, da je to pravi način, saj tako kot je bilo doslej, ne gre več naprej. Da so potrebni določeni ukrepi, se strinjajo tudi anketiranci, ki odgovarjajo na vprašanja o obiskovanju in doživljanju TNP.

Anketiranje se bo nadaljevalo do konca avgusta, Odarjeva pa računa, da bodo na ta način zbrali podatke in mnenja več kot 500 anketirancev. Jeseni bo sledilo še anketiranje prek elektronske pošte, kjer prav tako pričakujejo najmanj 500 rešenih vprašalnikov. Zbrani podatki jim bodo v pomoč pri oblikovanju optimalnih odločitev na področju upravljanja in obiskovanja parka.

dezurni@zurnal24.si

Foto: Profimedia Bohinj