V zadnjih dveh letih je Slovenija zaradi krize zamujala tudi pri vplačilih Organizaciji združenih narodov (OZN).

Letos je članarino, 1,85 milijona evrov, pravočasno in v celoti poravnala, prav tako je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) plačalo slovenski del letošnjih obveznosti za mirovne operacije OZN v višini 5,5 milijona evrov. Še vedno pa zanje za nazaj, za leti 2010 in 2011, dolgujemo okoli 7,7 milijona evrov. “Ker računi za mirovne operacije še prihajajo, v tem trenutku ne moremo podati končne ocene, koliko bo ta dolg znašal ob koncu leta,” so dodali na MZZ.

“Neplačane obveznosti ne koristijo ugledu države, vendar ni nič hudega, če s plačili zamuja, saj zamujajo mnoge države. Glede na finančni položaj bo to povsod sprejeto z veliko mero razumevanja,” je slovenske dolgove do OZN komentiral predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožef Kunič.

Največ za stabilnost EU

Slovenija bo sicer po podatkih MZZ letos za 436 mednarodnih obveznosti odštela okoli 201 milijon evrov. Gre za članstva v različnih organizacijah, med njimi pa bomo največ namenili za Evropski mehanizem za stabilnost, skoraj 137 milijonov evrov.

“V okviru proračuna smo zagotovili tista sredstva, ki so nujno potrebna za to, da lahko polno funkcioniramo v različnih mednarodnih organizacijah, in za leti 2013 in 2014 načrtujemo, da ne bi imeli več odprtih terjatev do mednarodnih organizacij,” je komentiral zunanji minister Karl Erjavec.

Že izstopili iz dveh

Na ministrstvu so povedali, da je v času nastopa nove vlade Slovenija izstopila iz dveh povezav – iz Evropskega centra za mednarodno ekonomijo Bruegel in centra za sodelovanje organov pregona v jugovzhodni Evropi Selec. Na MZZ pa so ukinili splošne prispevke mednarodnim organizacijam ter prepolovili načrtovana sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter s tem prihranili za slabih 3,4 milijona evrov. Na področju vseh mednarodnih obveznosti bo zato Slovenija letos prihranila dobrih 3,43 milijona evrov. Natančnih informacij o tem, v kaj smo včlanjeni, včeraj nismo dobili, še marca pa smo bili denimo člani Mednarodne komisije za kitolov in smo plačevali za Mladinski orkester Evropske unije.

Pri večini ni izbire

“Slovenija se članstvu zelo težko odpove, saj vsaka mednarodna organizacija nosi pomembno poslanstvo. Ko smo delali pregled, nismo videli rezerv, če želimo biti kredibilna država,” pravi Erjavec. Dodal je, da je Slovenija zato izstopila samo iz tistih organizacij, kjer so ministrstva ocenila, da je članstvo pogrešljivo. Tudi Kunič ocenjuje, da bi bilo treba znova preveriti članstvo v vseh organizacijah. “Prepričan sem, da je potrebno, da smo v večini, ne vem pa, ali je potrebno, da smo v vseh,” je dodal. V tistih, kjer naše članstvo ni nujno, bi lahko po njegovem mnenju “članstvo vsaj zamrznili, če že ne prenehali”.