"Najprej so me obiskali poleti; pregledali so vse službene denarnice osebja in prešteli gotovino v blagajni ter primerjali z zapisanim prometom blagajniškega poslovanja. Ker se pri natakarici stanje ni ujemalo za tri evre in pol, so nas kaznovali z 800 evri globe. Inšpektorji ne upoštevajo ne pojasnil, da gre za napitnino, in tudi ne tega, če bi se hoteli izgovarjati, da nam je prišel stalni gost danes poravnat račun, ki ga včeraj ni mogel, ker ni imel denarja," je razložila gostinka, ki ne želi biti imenovana. Čez nekaj časa so jo dacarji obiskali znova; tokrat so imeli podatke o njenem prometu s 65 računov, ki so jih dobili od gostov njenega lokala. Sledila je revizija poslovanja za več let nazaj.

Kako poteka v praksi

In kako sploh pridejo gostinci do pijače in hrane, ki se prodaja nato brez računov? Zdaj ocenjujejo, da bo tega ob poostrenih nadzorih in strogih kaznih najverjetneje manj. Sicer pa nabave na črno za gotovino za zdaj še niso na smetišču zgodovine. Po nekaterih ocenah so gostinci na črno doslej nabavljali od 30 do 50 odstotkov blaga. V Sloveniji obstajajo, tako nam je potrdilo več sogovornikov, trije večji dobavitelji pijače in hrane na črno za gotovino (imena so znana uredništvu, op. a.); po javno dostopnih podatkih poslujejo z dobičkom, njihov promet dosega več deset milijonov evrov. "Ti dobavitelji vzamejo gotovino, sami pa s fiktivnimi računi prikažejo, da so blago prodali prek maloprodaje. To blago gostinci nato prodajajo naprej, podatke o prometu pa prirejajo. Na črno dobavljenega seveda ne hranijo v svojih uradnih skladiščih, zato se s prikazovanjem teh zalog niti ne ukvarjajo," so razkrili. "Država bi na tem področju največ storila, če bi prepovedala, da se prodaja blago za gotovino in za tako kupljeno izda le račun na paragonskem bloku. Zdaj je mogoča prodaja na debelo neznanemu kupcu," so dodali sogovorniki.