Za kilogram klasične kave v trgovini ali za skodelico espressa v lokalu je bilo treba lani v povprečju odšteti za desetino več kot leta 2022, je ob današnjem mednarodnem dnevu kave objavil državni statistični urad. Kot je še navedel, število podjetij, ki se ukvarjajo s kavo, narašča, največ kave pa Slovenija uvozi iz Brazilije in Italije.
Gospodinjstva v Sloveniji so za kavo in kavne nadomestke leta 2022 namenila v povprečju 125,85 evra, vsak prebivalec pa po zadnjih dostopnih podatkih doma porabi tri kilograme kave letno.
Za nakup kilograma klasične kave je bilo lani v povprečju treba delati 80 minut, s povprečno mesečno neto plačo pa je bilo moč kupiti 126 kilogramov kave. Največ, 139 kilogramov, smo jo Slovenci lahko kupili leta 2021, najmanj, 36 kilogramov, pa leta 1991.
Kot so navedli statistiki, število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, narašča. S predelavo čaja in kave se je leta 2022 ukvarjalo 67 podjetij, kar je 36 več kot deset let prej. Na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je delovalo 63 podjetij, poslovalo pa je 412 slaščičarn in kavarn.
Največ uvoza iz Brazilije
Lani smo v Slovenijo uvozili 22.403 ton kave v vrednosti 100,8 milijona evrov. Vrednostno smo je največ uvozili iz Brazilije (25 odstotkov) in Italije (24 odstotkov). Izvoza je medtem obsegal 11.291 ton ali 57,1 milijona evrov, od tega po vrednosti 43 odstotkov na Hrvaško in 14 odstotkov v Italijo.
Kava je svoj praznik dobila 1. oktobra 2015 na razstavi Expo v Milanu. Mednarodni dan kave v ospredje postavlja ta priljubljeni napitek in hkrati opozarja na pomen pravične proizvodnje in trgovine ter odgovornega uživanja kave.
Ne pijemo več kave,zdravje je boljše,in še prišparamo