"Ker delam za polovični delovni čas, sem iskala možnosti za bivanje otroka v vrtcu s krajšim programom," pravi samostojna podjetnica in mama treh otrok. "Presenečena sem bila nad definicijo, ki je navedena v zakonu, da krajši čas bivanja pomeni od štiri do šest ur bivanja v vrtcu, kar niti ni tako malo, in prepričana sem, da veliko otrok, ki jih v vrtec hodijo iskat babice in dedki, dejansko spada v ta časovni okvir." Ko se je v vrtcih v njenem okolišu zanimala za skrajšani program, so ji odgovorili, da otroka seveda lahko hodi iskat po kosilu, vendar bo cena enaka ne glede na to, ali bo v vrtcu štiri ali devet ur.

Zakon predvideva dnevne (6-9 ur), poldnevne (od 4 do 6 ur) in krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur na leto. "Vrtec izvaja programe v skladu z normativi, kar pomeni, da mora biti v posamezen program vpisano zadostno število otrok. Če otrok ni dovolj za oblikovanje oddelka, ki bi izvajal takšen program, vrtec programa ne izvaja," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). "Interes staršev se ugotavlja ob vpisu otrok v vrtec."

Za štiri ure cena ni polovična

Eden od vrtcev, ki omogoča vpis otrok v vse tri programe, je v Goriških Brdih. "Pred leti smo imeli velik interes, da privabimo otroke v vrtec, četudi za skrajšan program," pojasnjuje Vesna Filej, ravnateljica osnovne šole in vrtca Dobrovo. V specifično kmečkem okolju je veliko mamic hodilo na delo za nekaj ur v sosednjo Italijo, po otroke pa so prihajale okoli ene ure. "Takrat smo imeli čiste oddelke štiri- in šesturnega programa," pravi in dodaja, da je danes stanje precej spremenjeno. Od skupaj 201 otroka jih je v šesturnem programu 54, v štirurnem pa le eden, razporejeni pa so v skupine otrok v deveturnem programu. Za šesturni program starši plačajo okoli 85 odstotkov, za štiriurnega pa med 64 in 73 odstotkov cene dnevnega programa.

Breda Forjanič, predsednica Združenje ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije, pravi, da si sama v Gornji Radgoni osebno že nekaj let prizadeva, da bi organizirala popoldanski ali poldnevni program, a te potrebe ne izrazi dovolj staršev. "Če nimaš dovolj otrok, ne moreš oblikovati oddelka, ker ti ustanovitelj za nekaj otrok ne da soglasja," poudarja.

Po besedah Božene Bratuž, predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije, kapacitete pogosto niso dovolj velike že za celodnevne programe. "Vrtci, ne da ne bi razumeli, da bi staršem koristile tudi štiri ure, otrok preprosto nimajo kam dati, ker imajo do poslednjega prostora zasedeno že s celodnevnimi programi," poudarja Bratuževa, sicer ravnateljica Vrtca Ptuj.

Vrtec tudi do 23. ure

Vrtci so morali v zadnjih 20 letih svoj poslovni čas prilagoditi potrebam posameznega okolja. "V našem vrtcu ima vsaka enota svoj poslovalni čas, začetek premikamo od 5.30 do 7. ure zjutraj," pravi Bratuževa in dodaja, da imajo tudi izmenski vrtec za starše, ki delajo do desetih. "Pri nas smo začeli z vrtcem, ki dela do pol enajstih zvečer, ker smo pokrivali potrebe šivilj, ki so delale v Labodu, nato se je to razširilo na potrebe medicinskih sester in trgovk, ki zapirajo trgovske centre zelo pozno." V tem času pa otrok kljub specifičnim potrebam različnih staršev ne sme biti v vrtcu več kot devet ur na dan.

Podatka, koliko ljubljanskih vrtcev izvaja poldnevne in krajše programe, nam od mestne občine ni uspelo pridobiti, so nam pa z Mestne občine Maribor sporočili, da v njihovih javnih vrtcih izvajajo le dnevne programe, ker starši za poldnevne ali krajše programe niso izkazali zanimanja. V Kranju izvajajo poldnevni program v enoti Čira Čara, in sicer v popoldanskem oddelku. Otroci so v vrtcu od 13. do 20. ure, brez kosila, pripadata pa jim dve malici.