Varuh človekovih pravic je že večkrat na nesprejemljivo dolge zamude pri odločanju o pritožbah zoper odločitve o pravicah iz javnih sredstev. Tako je na primer protožbo pobudnice, ki se je pritožila zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njena vloga za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, pristojno ministrstvo obravnavalo eno leto dni.

• PREBERITE ŠE: Zaprosiš enkrat in nikoli več

Po enem letu je pritožbi ugodilo ter pobudnici za tri mesece priznalo pravico do denarne socialne pomoči, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. 

Po enem letu so ji pomoč odobrili

Foto: Saša Despot varuhinja človekovih pravic "Zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da se denarna socialna pomoč prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev in v drugem odstavku istega člena, da če se dodeli ponovno, največ za obdobje šestih mesecev," pojasnjujejo pri Varuhu, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer. "Pobudnica, ki s tem ni bila seznanjena, medtem, ko je čakala na odločitev MDDSZ, ni vlagala novih vlog za priznanje pravic. Tako je ostala brez možnosti, da bi ji bile te pravice priznane za celotno obdobje do odločitve o pritožbi in s tem, za to obdobje, tudi brez sredstev za preživetje."

Pritožba zaradi molka organa

Na varuha se je obrnila tudi mama študentke, ki je v mesecu maju 2016 prejela odločbo centra za socialno delo, da ni upravičena do nadaljnjega izplačevanja državne štipendije in da mora že izplačano štipendijo vrniti. Na odločbo se je pritožila, CSD pa je junija 2016 odstopil pritožbo v reševanje ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. Ker odločitve o pritožbi ni bilo v zakonskem roku dveh mesecev, se je obrnila na ministrstvo, kjer je dobila informacijo, da trenutno rešujejo pritožbe iz leta 2015 in da naj hčerka počaka še kakšno leto na odločitev.

"Zaradi tako imenovanega molka organa druge stopnje lahko vložijo tožbo na pristojno sodišče," pobudnikom, ki se obrnejo nanj svetujejo pri Varuhu. Pri tem jim predlagajo, da poskušajo na ministrstvu najprej dobiti informacijo o tem, kdaj lahko pričakujejo odločitev o svoji pritožbi, ter se tudi na podlagi te informacije odločijo, kako bodo ravnali.

Več pristojnosti, manj zaposlenih

Foto: Saša Despot CSD Na ministrstvu priznavajo, da so zaostanki pri reševanju pritožb problem. "Ves čas trudimo, da bi rešili čim večje število pritožb, kar pa je ob velikem številu pritožb glede na število uslužbencev, ki rešujejo pritožbe in neprestanem prilivu novih izredno zahtevno delo," pojasnjuje Gregor Resman z ministrstva. 

Dodaja, da se je ministrstvo že pred uveljavitvijo novih zakonov pripravilo na reševanje vprašanj, ki se pojavijo ob sprejemu nove zakonodaje. "Na ministrstvu naj bi se po oceni, narejeni februarja 2011, dodatno zaposlilo 20 do 25 novih javnih uslužbencev," razlaga Resman. "Dejansko pa se je skupno število vseh zaposlenih na ministrstvu zmanjšalo, saj se je število zaposlenih do leta 2013 zmanjšalo za 19 zaposlitev." 

Tako so bile po besedah Resmana namesto potrebnih 20 do 25 zaposlitev za izvajanje ZUPJS realizirane le štiri zaposlitve, stanje na kadrovskem področju pa se od takrat ni popravilo. Vlado so zato septembra 2016 spet zaprosili za izdajo soglasja k zaposlitvam za določen čas, a je le ta izdala soglasje le k uvedbi posebnega projekta odprave zaostankov, ki bo trajal do konca septembra v okviru povečanega obsega dela, ne pa tudi k dodatnim zaposlitvam za določen čas. 

1900 pritožb še iz leta 2015

"Nerešenih pritožb, ki so prispele na ministrstvo leta 2015 je okoli 1900," razlaga Resman. "Nerešenih pritožb, ki so prispele na ministrstvo leta 2016 je še okoli 2.200, nerešenih pritožb, ki so prispele na ministrstvo do februarja leta 2017 je 305." 

Razlog za tako visoke številke je po besedah Resmana v spremenjeni zakonodaji, ki je dodatno obremenila ministrstvo. "Pred uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je ministrstvo reševalo pritožbe le o pet od trinajst pravic iz javnih sredstev," razlaga Resman. 

Foto: Saša Despot Center za socialno delo "Z uveljavitvijo ZUPJS, se je na MDDSZ prenesla pristojnost za reševanje pritožb zoper odločbe centrov za socialno delo zoper 13 pravic iz javnih sredstev, od katerih se na novo odloča. S 1. januarjem 2014 so centri za socialno delo in s tem naše ministrstvo, pristojni še za odločanje o pravici do pomoči pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravici do pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina)." Pritožbe zoper denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, se zaradi namena teh pravic (zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje) rešujejo prednostno.

Prednostno za socialno pomoč in varstveni dodatek

"Kriterij za določanje prednosti reševanja pritožb zoper denarno socialno pomoč in varstveni dodatek izhaja iz samega namena pravic," razlaga Resman. "Ostale pritožbe rešujemo po vrstnem redu, tako kot so prispele na ministrstvo. Pri reševanju pritožb zoper denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, izredno denarno socialno pomoč (ter pogrebnino in posmrtnino) 
in oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev zaostankov praviloma nimamo."

Ker do predvidenih 20 do 25 zaposlitev zaradi varčevalnih ukrepov ni prišlo, rešitve omenjene problematike na ministrstvu pripravljajo tudi v okviru reorganizacije centrov za socialno delo. "Lotili smo se je z namenom poenostavitve socialne zakonodaje, razbremenitve centrov za socialno delo z administrativno upravnimi postopki in posledično odprave zaostankov," razlaga Resman. "Reorganizacija vključuje tri med seboj povezane projekte: uvedbo nove organizacijske strukture, informativne odločbe in socialno aktivacijo." 

Informativna odločba bo rešila problem

Dodaja, da bo uvedba informativne odločbe bo zagotovila poenostavitev in racionalizacija postopkov odločanja o pravicah iz javnih sredstev, pri katerih se materialni položaj ugotavlja na podlagi letnih dohodkov, podobno kot pri informativnem izračunu za dohodnino. "Z avtomatiziranim izdajanjem informativnih odločb bomo razbremenili stranke vlaganja vlog za 'podaljševanje' pravic z izdajanjem odločb po uradni dolžnosti, razbremenili CSD-je izdajanja navedenih odločb in hkrati zmanjšali število pritožb, ki jih rešuje MDDSZ," poudarja Resman.

"Gre za pomembno razbremenitev, saj je bilo po podatkih iz informacijskega sistema v letu 2015 izpeljanih nekaj več kot 400.000 postopkov za več kot 250.000 družin." Načrtujejo, da bo zakon začel veljati predvidoma poleti 2017, uporabljati pa se bo začel jeseni 2018. Jeseni 2017 bodo izvedeni prvi testni poskusi izdajanja informativnih odločb.

dezurni@zurnal24.si