Vsaj enkrat je dodatek v povprečju prejelo 18.847 zaposlenih v znesku 769 evrov letno, največji obseg je bil izplačan na ministrstvih in organih v sestavi.

Največ, 15,8 milijona evrov, je bilo izplačanih v letu 2010, nato pa se je obseg sredstev za ta dodatek zmanjševal. Najbolj se je zmanjšal v letu 2014, in sicer za 27 odstotkov oz. za 4,2 milijona evrov, so izsledke analize posredovali iz vladnega urada za komuniciranje po današnji seji vlade.

Največji obseg sredstev za dodatek je bil izplačan na ministrstvih in organih v sestavi ministrstev, zlasti v policiji in Slovenski vojski. Med leti 2010 in 2015 je bilo na ministrstvih in organih v sestavi ministrstev v povprečju izplačano 5,8 milijona evrov na leto. Povprečno je dodatek vsaj enkrat na leto prejelo 8132 zaposlenih v letnem znesku 709 evrov.

Agencije najbolj radodarne

Najvišji povprečni letni znesek v tem obdobju je bil izplačan na javnih agencijah, in sicer 3128 evrov. Vsaj enkrat letno ga je prejelo 30 zaposlenih, kažejo rezultati analize.

Najvišji povprečni znesek na letni ravni je bil izplačan funkcionarjem sodne oblasti (v povprečju 2822 evrov na leto), visokošolskim učiteljem in visokošolskim sodelavcem (v povprečju 2755 evrov na leto), funkcionarjem v drugih državnih organih, kot je tožilstvo (v povprečju 2602 evrov na leto), in zdravnikom ter zobozdravnikom (v povprečju 2181 evrov na leto).

Vsi dodatki v masi bruto plač predstavljajo približno osemodstotni delež, dodatek za stalno pripravljenost pa okoli 0,4-odstotni delež.

Dodatki so tako po zakonu o delovnih razmerjih, kot po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, sestavni del plače in se torej ne izplačujejo le v javnem sektorju, temveč tudi v zasebnem sektorju.

Višina dodatka za pripravljenost je določena tudi v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna pa se od bruto urne postavke osnovne plače v višini 20 odstotkov za vsako opravljeno uro.

Analiza roma v poslanske klopi

Analizo, s katero se je danes seznanila vlada in jo pošilja v DZ, je ministrstvo za javno upravo naredilo na podlagi sklepa seje parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter komisije za nadzor javnih financ. Analiza temelji na podatkih, ki so jih proračunski uporabniki posredovali v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju.

Povprečne zneske so izračunali na podlagi števila javnih uslužbencev, ki so prejeli dodatek.

Afera, povezana z dodatki za pripravljenost v javnem sektorju, je izbruhnila konec preteklega leta. Izkazalo se je, da sta dodatke prejemala tudi dva ministra v vladi, Dušan Mramor in Maja Makovec Brenčič, ki sta bila pred tem univerzitetna profesorja.

Zlasti je bila javnost kritična do Mramorja, ki kot finančni minister zagovarja varčevalne ukrepe v javnem sektorju. Zato je po nekaj tednih ponudil odstop, a ga premier Miro Cerar ni sprejel. Sta pa Mramor in Makovec Brenčičeva v celoti vrnila dodatek za stalno pripravljenost, ki jima je bil izplačan.

dezurni@zurnal24.si