Slovenija je danes na zasedanju kmetijskih ministrov EU poročala o opustošenju zaradi ledene ujme in hudega žleda, pri čemer je izpostavila preliminarne ocene škode v gozdovih in v kmetijstvu. Vremenske razmere namreč še ne omogočajo dostopa do poškodovanih območij, prav tako škode ni mogoče ugotavljati na podlagi satelitskih posnetkov. Za zdaj je prva preliminarna ocena še vedno pripravljena na podlagi 40 odstotkov poškodovanih gozdov v Sloveniji. Natančnejše ocene se pričakujejo do srede, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.

Nov program 

Slovenija je na zasedanju tudi pojasnila, da bo za sanacijo škode uporabila vse nacionalne vire in ukrepe v okviru novega programa razvoja podeželja. V ta program za obdobje 2014–2020 bo Slovenija zaradi naravne nesreče vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, imenovan Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov. Dopolnjen program bo Evropski komisiji poslala predvidoma junija, nato pa ima komisija štiri mesece časa, da ga oceni in odobri.

20 milijonov v sedmih letih 

Vključitev tega ukrepa je po besedah Strniševe zelo pomembna, saj je nerealno pričakovati, da bi lahko stroške večletne sanacije gozda krili iz domačega proračuna. Letos bodo opravili najnujnejše; očistili ceste in iz gozda odstranili vse iglavce, ki bi lahko pomenili tveganje za pretirano razmnožitev podlubnikov, nato bosta sledili čiščenje listavcev in pogozdovanje.

"Za te večletne ukrepe bomo imeli na voljo tudi ukrep v okviru programa za razvoj podeželja, okvirno naj bi za ta ukrep namenili – odvisno od končne ocene škode – nekje do 20 milijonov evrov za sedem let," je povedala državna sekretarka. Sanacija poškodovanih gozdov bo po njenih besedah potekala z nepovratnimi sredstvi.

Reševali se bomo s posojili 

Prav tako si Slovenija prizadeva za ugodna posojila Evropske investicijske banke (EIB). Prejšnji teden so opravili prve pogovore z EIB, na katerih je banka predstavila svoje instrumente – možnost dolgoročnih posojil za 20 let in več, ki lahko imajo tudi večletni moratorij na odplačevanje z nizko obrestno mero –, slovenska stran pa je predstavila škodo in potrebne ukrepe, je pojasnila Strniševa.

EIB ponuja tudi brezplačno strokovno pomoč za pripravo teh sanacijskih programov. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da v primeru sanacijskega programa za gozdarstvo zaprosijo za to pomoč. V teh dneh bo šla prošnja na EIB za to pomoč, več bo znanega v prihodnjih tednih, je povedala državna sekretarka.

Za kolikšna posojila bo zaprosila Slovenija, je odvisno od škode. Vlada bo v prihodnjih dneh sprejela prve načrte ukrepanja po sanaciji. Takrat bodo znane tudi številke in druge podrobnosti, je dejala Strniševa.

Manjšim lastnikom na pomoč s sadikami 

Majhnim lastnikom bodo sicer pomagali z neposrednimi ukrepi z nepovratnimi sredstvi za dela v gozdu in na primer s sadikami, poslovni model ukrepa za preprečitev izgube vrednosti poškodovanega lesa pa se še pripravlja in ga bodo predstavili, ko ga bo potrdila vlada v prihodnjih dneh. Ta poslovni model bo predvidel tudi kreditne linije v okviru EIB, ki bodo v Sloveniji predvidoma tekle prek banke SID, je še pojasnila državna sekretarka.

V boj s "poslovnimi mrhovinarji"

Vlada načrtuje tudi ustanovitev posebnega subjekta, ki bi z odkupom lesa iz poškodovanih gozdov začasno skrbel za stabilnost trga. Kot je pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, je cilj preprečiti, da bi "poslovni mrhovinarji" izkoristili velike količine lesa na trgu in ga odkupovali po izjemno nizkih cenah. Država želi zagotoviti stabilnost tega trga in hkrati zagotoviti delo slovenskim žagam in predelovalcem.