Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Ko sem pred leti delal v centru, sem redno parkiral na zarisanem parkirišču, parkirnine pa nisem plačeval. Povprečno enkrat na mesec sem dobil kazen in jo plačal. To se mi je izplačalo bolj, kot da bi hodil na avtobus. Pravnomočne sodne odločbe, da sem parkiral v neskladju z zakonom, pa nimam. Prejšnji teden ste lahko v našem časopisu brali, da petina mater samohranilk ni več samohranilk, odkar imajo socialni delavci dostop do različnih registrov. Prej so rekle, da so, zdaj se to več ne izplača, saj te dobijo. Pravnomočne sodne odločbe, da so se zlagale, pa nimajo. Danes pišemo, da je davkariji desetina več ljudi priznala, da oddaja v najem. Kdo morda res na novo, večina pa se je najbrž odločila, da se goljufati ne izplača več, saj je prevelika verjetnost, da te dobijo. Niso pa bili pravnomočno obsojeni.


Razlika. Več tednov že beremo o poslancu Simčiču. Prošnji za službo na ministrstvu za obrambo je priložil ponarejeno spričevalo, o tem ni dvoma. Enako, ko se je vpisal na fakulteto. Ponarejenega spričevala ne priložiš po naključju. Dobili s(m)o ga, toda poslanec Desusa Simčič zaradi tega ne bo nikoli pravnomočno obsojen. Zadeva je zastarala. Vsi, ki pravijo, da bodo ukrepali, ko bo svoje povedalo sodišče, se sprenevedajo. Imajo pa v nasprotju z vsemi preostalimi to smolo, da živijo na račun našega zaupanja. Moja pravnomočna sodba Simčiču, Erjavcu, Desusu in vsem politikom, ki ga ščitijo, ker je (koalicijsko) njihov, bo padla najpozneje čez štiri leta. Ne bom pozabil!