"Pojedel sem jogurt, ki je bil že 20 dni čez rok, od tega dva dneva ni bil v hladilniku, pa je bil odličen," trdi naš bralec, ki je prepričan, da so roki, ki jih določijo proizvajalci, prekratki in potrošnike silijo, da dobro hrano mečejo v smeti.

Na lastno odgovornost

V Ljubljanskih mlekarnah pojasnjujejo, da se dolžina roka uporabnosti določi na podlagi kemijskih, mikrobioloških in senzoričnih testiranj, izdelek mora do konca roka trajanja obdržati vse predpisane lastnosti, pri testiranju pa upoštevajo slabše okoliščine hranjenja, kot so predpisani na deklaraciji. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da je treba upoštevati tudi, ali je živilo namenjeno celotni populaciji "od dojenčka do starejšega ali celo bolnega človeka, katerih imunski sistem ni na ravni zdravega človeka".

"Uživanje takega izdelka po roku uporabe je popolnoma odgovornost potrošnika. Potrošnik je torej pojedel jogurt na lastno odgovornost," dodajajo v ZPS.

Uporabno do ali najmanj do

"Če je jogurt, ki ga navajate, imel datum minimalne trajnosti, to pomeni, da je tveganje za uživanje takega jogurta po preteku roka uporabe teoretično skoraj nično; potrošnik spremembe lahko zazna s pokušanjem živila," pravijo na upravi za varno hrano.

Izdelek ima lahko skladno z novo uredbo Evropske unije datum uporabe ali datum minimalne trajnosti. Datum uporabe morajo imeti hitro pokvarljivi izdelki, ki že po krajšem obdobju lahko neposredno ogrožajo zdravje, po datumu uporabe pa niso več varni. Datum minimalne trajnosti pa imajo živila, ki imajo daljši rok trajanja in pri katerih se po preteku roka lahko spremenijo predvsem senzorične lastnosti živila, ni pa ogroženo zdravje ljudi.

Ni kazni za prekratek rok

Za prekratek rok uporabe ni mogoče izreči globe. V okviru uradnega nadzora se lahko ukrepa le, če je rok pretečen, preostalo pa je v pristojnosti in odgovornosti proizvajalcev, pojasnjujejo na upravi za varno hrano.