Predvidoma v četrtek bo vlada obravnavala nov predlog zakona o davku na nepremičnine in ga poslala v državni zbor (DZ). Sprejet naj bi bil po nujnem postopku, plačevati naj bi ga začeli že prihodnje leto, prihodki od njega pa so že predvideni v proračunu za leto 2014.
V proračun naj bi se na leto z njim nateklo 397 milijonov evrov, od tega bodo občine za zdaj dobile 192 milijonov evrov, novih prihodkov za proračun pa bo 205 milijonov evrov. Davek si bodo država in občine razdelile na pol šele leta 2017, saj bodo do takrat občine dobile enak znesek, kot so ga lani pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Šestdeset občin od 212 bi imelo namreč v nasprotnem primeru manj prihodkov, vsaka povprečno za pol milijona evrov.
V Skupnosti občin Slovenije so pojasnili, da so to predlagala združenja občin sama, saj bi lahko bili v nasprotnem primeru ogroženi nekateri projekti, sofinancirani z evropskim denarjem. Lastna sredstva občine zagotavljajo prav iz nadomestila. Hkrati občine do leta 2017 ne bodo smele svoje polovice davka zvišati ali znižati. Zakon jim bo po tem omogočil 2,5-kratno zvišanje ali znižanje, a ne za kmetijska in gozdna zemljišča ter nezakonite gradnje.
Kmetom je sicer v javni razpravi uspelo doseči največ in najbolj znižati predvidene stopnje obdavčitve. Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, je povedal, da so vedeli, da bodo na neko stopnjo obdavčitve morali pristati. Namesto skoraj 62 milijonov evrov, ki bi jih po prvem predlogu morali prispevati kmetje, pa bo ta znesek zdaj okoli 16 milijonov evrov. Lastniki gozdov bodo skoraj na istem, kot so bili s pristojbino za gozdne ceste, najtežavnejša pa ostaja obdavčitev stavb za kmetijstvo.
Revizijo davčnih osnov, torej vrednotenja predvsem energetskih in turističnih nepremičnin, pa napovedujejo v Gospodarski zbornici Slovenije. Menijo, da bodo ti sektorji "nerazumno obremenjeni". Čeprav zakon podpirajo in so zadovoljni z odločitvijo, da občine ne bodo mogle takoj dvigniti dela davka, menijo, da bi ga moral DZ zavrniti, če bo "kakorkoli bistveno posegel v izide poslovanja gospodarstva".
Triki za daljši rok plačila
Odločbe za plačilo davka za nepremičnine bodo odposlane z navadno pošto. Kdor je ne bo prejel do 15. junija, bo moral davčni organ o tem obvestiti najpozneje do 30. junija. Durs mu bo nato najpozneje do 31. julija izdal novo odločbo in jo poslal s priporočeno pošto, kar pomeni, da se bo precej zamaknil tudi rok plačila davka. Ta bo sicer vsako leto 31. maja, prihodnje leto pa konec junija. V 21. členu je sicer kot rok plačila predviden 31. junij, ki pa ne obstaja.
• 0,15 % bo davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine. To je približno dvakrat toliko, kot zdaj znaša davčna obremenitev z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Za vsakih sto tisoč evrov vrednosti bo treba plačati 150 evrov davka.
• 120 € bo povprečna obdavčitev na stanovanjsko nepremičnino.
• 230 € bo davek na 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani (zdaj je 120 evrov), za enako stanovanje v Murski Soboti do davek 65 evrov, kar je 20 evrov več, kot je lastnik plačeval zdaj.
• Luksuz. Za zasedene in prazne nepremične, ki so vredne več kot 500 tisoč evrov, se bo znesek nad pol milijona evrov obdavčil z 0,25 odstotka višjo davčno stopnjo.
• 0,50 % bo davčna stopnja za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine. To so hiše in stanovanja, kjer na presečni datum (za prihodnje leto bo to 1. april, pozneje pa 1. januar) lastnik nima stalnega prebivališča ali ni prijavljen vsaj polletni najem. Za vsakih sto tisoč evrov vrednosti bo treba plačati 500 evrov davka ali 3,33-krat več kot za zasedeno nepremičnino.
• Sprememba. V predlogu, ki je bil v javni razpravi, je bila predvidena 0,45-odstotna davčna stopnja, nato so višjo stopnjo umaknili, češ da se ji bo s fiktivnim najemom za simbolno najemnino ali prijavljanjem prebivališča na vikendu mogoče preprosto izogniti, a je zdaj znova predvidena.
• 0,75 % bo davčna stopnja za poslovne ter industrijske objekte in zemljišča. Za vsakih sto tisoč evrov vrednosti bo treba plačati 750 evrov davka.
• Skoraj enako. V prvotnem predlogu je bila 0,8-odstotna obdavčitev. Ministrstvo za finance jo je zdaj znižalo na 0,75 odstotka, kolikor naj bi bile poslovne nepremičnine obdavčene že zdaj. Kljub temu pričakujejo za 13 odstotkov več prihodkov, saj naj bi se povečal obseg obdavčenih nepremičnin.
• Energija. Za energetske objekte in zemljišča je predvidena davčna stopnja 0,4 odstotka.
• 0,15 % bo davčna stopnja za kmetijska zemljišča, kar je tretjina prvotne predvidene davčne stopnje. Za vsakih deset tisoč evrov vrednosti bo treba plačati 15 evrov davka, a za prihodnje leto ne več kot 25 evrov za hektar.
• 0,07 % bo davčna stopnja za gozdna zemljišča. Za vsakih deset tisoč evrov vrednosti bo treba plačati sedem evrov davka, a za prihodnje leto ne več kot deset evrov za hektar. V prvotnem predlogu je bila obdavčitev sedemkrat višja.
• 0,30 % bo davčna stopnja za kmetijske stavbe. Za vsakih deset tisoč evrov vrednosti bo treba plačati 30 evrov davka. V prvotnem predlogu je bila predvidena 0,5-odstotna davčna stopnja.
• 0,50 % bo davčna stopnja za druga zemljišča (stavbna in za gradnjo stavb) ter druge objekte: javne stavbe, kulturne spomenike in tudi za sakralne objekte. Za vsakih sto tisoč evrov vrednosti bo treba plačati 500 evrov davka.
• Oproščeno. Davka ne bo treba plačati za diplomatske nepremičnine in nepremičnine mednarodnih organizacij, javno dobro (ceste, daljnovode ...), varovalne gozdove in gozdne rezervate ter neplodna zemljišča s šifro dejanske rabe 5.000 in 6.000 (gore in nerodovitna ter nedostopna negozdna zemljišča, pokrita z nizko vegetacijo, nižjo od dveh metrov).
• Novost. V evidenci nepremičnin se bodo zato vodili novi podatki: delež površine pod objektom javnega dobra in delež zemljišča rabe 5.000 in 6.000.
kaj pa lopovi vejo kot krasti??? Pokradli so že vse kar so lahko,zdaj pa bodo pokradli tiste ,ki so spametjo …
Naj še enkrat ponovim, da so bili že ob nakupu nepremičnin in opreme v njih pobrani že vsi davki. Pobiranje …
Resnični cilj je, da se starim ljudem vrednejše nepremičnine pobere. Ni več nekih špekulantskih poslov na gospodarskem področju, privatizacija se …