V Ljubljani prispevek za odvodnjavanje in čiščenje padavinskih vod – v javnosti se ga je prijelo ime davek na deževnico – plačuje nekaj več kot 40 odstotkov gospodinjstev. Med njimi je 65 odstotkov enostanovanjskih in 35 večstanovanjskih poslopij. 

Komunalno podjetje je gospodinjstva obvestilo o kvadraturi njihove strehe in o načinu odvajanja. "Če so podatki odstopali od dejanskih, so imeli uporabniki možnost popravka z izpolnitvijo priloženega obrazca. Na podlagi anket je bila pripravljena baza podatkov, ki je podlaga za izračun," pravijo v podjetju Vodovod-Kanalizacija.

Na slabšem so prebivalci blokov

 Pogovarjali smo se z lastnikom hiše, ki je žlebove odmaknil iz kanalizacije, tako da deževnica odteka na travnik.

"Če ne zaradi drugega, sem to naredil zaradi principa. Komunalo sem obvestil, da deževnica odteka na travo, prišli so preveriti in z videnim bili zadovoljni," je dejal. 

A dejstvo je, da so zaradi novega načina zaračunavanja na slabšem predvsem prebivalci stanovanjskih blokov, ki morajo plačevati višji prispevek kot tisti, ki živijo v hišah. Na višino stroška za omrežnino namreč vpliva velikost priključka za vodo – hiša ima enega, v bloku pa vsakemu stanovanju zaračunajo svojega. 

Gre le za drugače zapakiran prispevek

Pomembno je tudi poudariti, da gospodinjstva prispevek za odvajanje in čiščenje deževnice plačujejo že dolgo časa, le da se je do prvega aprila letos zaračunaval drugače – znesek je bil vključen v ceno odvajanja odpadne vode.

Uredba, ki določa nov način plačevanja, sicer predvideva, da morajo komunalna podjetja oblikovati ustrezne evidence, preden začnejo odvodnjavanje in čiščenje deževnice zaračunavati. 

S kranjske komunale sporočajo, da so v zadnjih 25 letih za pridobitev gradbenega dovoljenja vedno zahtevali ureditev ponikanja padavinskih vod: "Žal v praksi tega veliko investitorjev ni upoštevalo in izvajali so se t.i. črni priklopi na javno kanalizacijsko omrežje. V primerjavi z uporabniki, ki so spoštovali zahteve, ki so sledile gradbenemu dovoljenju, so se ti uporabniki izognili stroškom pravilne ureditve odvajanja in dodatno obremenjevali javno kanalizacijsko omrežje. Zato uvedba obračuna padavinskih vod ne pomeni davka, pač pa pravično bremenitev tistih, ki pogojev na priključevanje na javno kanalizacijo niso spoštovali."

Občine, ki odvodnjavanje deževnice zaračunavajo ločeno, so redke

Ali so odvodnjavanje in čiščenje deževnice že začeli zaračunavati na nov način, smo vprašali javne službe v še nekaterih večjih občinah, a v večini evidenc še nimajo pripravljenih. 

V Kopru katastra streh nimajo izdelanega, zato ločenega prispevka ne obračunavajo, tako je tudi v Novem mestu.

Podobno je stanje v Murski Soboti, kjer na tamkajšnji komunali pravijo, da podatke zbirajo. "Na podlagi informativnega izračuna površine strehe, zaprosimo lastnika za potrditev. V kolikor prihaja do neskladij, opravimo ogled na terenu," pojasnjujejo. Iz Maribora pa sporočajo, da gospodinjstvom informativnih izračunov še niso poslali. 

Tržni inšpektorji odkrili sedem kršitev  

Doslej smo odkrili sedem primerov komunalnih podjetij, ki so kršila pravila, sporočajo s tržnega inšpektorata in dodajajo: "Večinoma gre za izostanek objave cenikov na predpisan način ter na objavo cen brez vključenega DDV. V enem primeru pa je bilo ugotovljeno, da izvajalec javne službe ni izdelal elaborata za novo oblikovanje cene."