Slovenska karitas je samo avgusta s šolskimi potrebščinami pomagala dodatnim 8086 otrokom. Med prosilci prednjačijo družine z brezposelnimi starši ali z nizkimi dohodki, enostarševske družine in več številčne družine, je dejal Peter Tomažič iz Slovenske karitas.

Vse več je tudi starejših in ljudi, ki živijo sami. Mnogi si ne upajo več prositi za državno pomoč, na primer za varstveni dodatek, ker se bojijo obremeniti še tisto skromno premoženje, ki ga imajo in v katerem živijo, poudarja Tomažič. Stiske se izrazito poglabljajo in po materialni revščini prihaja depresija in druge psihične težave.

Ni več dovolj le pomoč v hrani

Lani je pomoč Karitasa v hrani prejelo več kot 120.000 posameznikov in članov družin, tudi letos kar to število ne bo manjše, ocenjuje Tomažič in dodaja, da v zadnjih letih strmo raste število prošenj za plačilo položnic. Mnoge družine, ki so do sedaj prejemale samo hrano, nujno potrebujejo pomoč v denarju.

V Škofijski karitas Ljubljana so na primer samo v devetih mesecih letos s plačilom položnic pomagali tolikim kot lani v celem letu.

Več prošenj poleti

Tudi v Rdečem križu Slovenije (RKS) pravijo, da se je število prošenj povečalo avgusta in septembra, prav zaradi pričetka šolskega leta, med poletnimi počitnicami pa tudi zaradi programov brezplačnega letovanja socialno ogroženih otrok.

Zlasti v avgustu so namenjali posebno pozornost družinam s šoloobveznimi otroki ter jim v okviru mreže območnih združenj nudili pomoč zlasti pri šolskih potrebščinah, je pojasnil Boris Plavšič iz RKS. Za nakup teh bo RKS letos namenil nekaj več kot 150.000 evrov.

Ker se v Rdečem križu zavedajo, da jesenski čas predstavlja veliko finančno breme za ljudi, so ta mesec pričeli razdeljevati 15.000 prehranskih paketov (150 ton hrane) in 45 ton pralnega praška, v oktobru bodo razdelili dodatnih 900 ton hrane.

Za pomoč prosijo tudi redno zaposleni

Največ je prošenj za hrano, higienske pripomočke, oblačila, vedno več je prošenj za denarno pomoč. Tudi na RKS se vedno pogosteje obračajo redno zaposleni z nizkimi ali nerednimi dohodki.

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo lani v Sloveniji pod pragom tveganja revščine ali socialno izključenih 392.000 ljudi. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti je znašala 19,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot leto prej.