Če bodo nasprotniki pokojninske reforme med kampanjo zavajali ljudi z neresnično vsebino v oglasih, vlada napoveduje, da bo brez odlašanja uporabila vsa pravna sredstva. Katera, pa še ne vedo; o pravnih možnostih se bodo posvetovali z državnim pravobranilstvom.
Vlada ocenjuje, da je bilo zavajajoče že oglaševanje Gibanja za dostojno delo in socialno družbo med referendumsko kampanjo o malem delu. V oglasu (izsek na fotografiji) so volilce prepričevali, da “malo delo pomeni, da bodo delavci izgubili skoraj vse svoje pravice”, kar ne drži; zakon bi urejal delo študentov, upokojencev in brezposelnih, ki že pred sprejetjem zakona niso imeli klasičnih delavskih pravic, kakršne so regres, malica in stroški za prevoz na delo, zato teh pravic tudi ne bi mogli izgubiti. Zakon pa se tudi v ničemer ni dotikal pravic redno zaposlenih delavcev.
Roki. Referendumi o delu na črno, o pokojninski reformi in o odprtju arhivov bodo 5. junija. Kampanja za vse te referendume se bo začela 6. maja, so pojasnili na državni volilni komisiji. Volilna kampanja se po zakonu namreč lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Kdor želi voditi kampanjo, se mora prijaviti; zadnji rok za prijavo je 11. maj.
Zakona vsebina ne zanima
A takšno oglaševanje ni prepovedano. Ureja ga zakon o volilni in referendumski kampanji. “Vsebine zakon ne regulira, kar pomeni, da ne vsebuje nobene izrecne prepovedi zavajanja. Če pa bi tako oglaševanje trčilo ob pravice tretjih – denimo če bi se spravili na manjšine –, ali bi bilo protiustavno in bi šlo za sovražni govor, to je pa drugo. To potem ni samo zavajajoče in lahko sledi še kazenska sankcija,” pojasnjuje Andrej Kirm iz odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, kjer so med drugim specializirani za medijsko in oglaševalsko pravo. Zakon oglaševalce med kampanjo namreč omejuje samo po obliki, ne spušča pa se v vsebino političnih sporočil. “Prepovedano bi bilo torej, če kdo pri objavi političnega oglasa ne bi navedel, kdo je naročnik, določen je denimo tudi čas oglaševanja. To se lahko sankcionira. V zavajajočo vsebino pa se zakon ne spušča,” še pravi Kirm.
Oglaševalci se jih otepajo
Na Slovenski oglaševalski zbornici (Soz) pojasnjujejo, da za politično oglaševanje niso pristojni. “Slovenski oglaševalski kodeks eksplicitno navaja, da politično oglaševanje ni predmet presoje po kodeksu,” razlaga Barbara Krajnc, direktorica Soza. “Tudi če bi prejeli pritožbo, ki bi se nanašala na oglaševanje v okviru volilne ali referendumske kampanje, bi jo morali zavrniti,” dodaja.
“To je oblika oglaševanja. Po mojem mnenju bi morala zbornica te zadeve obravnavati. Ne vem, zakaj se pravila, ki jih imamo za ekonomsko oglaševanje, ne bi mogla uporabiti tudi pri političnem oglaševanju. Tudi v tem primeru gre za določen trg in nekorektno tržno obnašanje – torej politični trg, na katerem se nekdo bojuje za nekaj ali od nekoga drugega pričakuje, da nekaj naredi, in pri tem zavaja. Ima torej vse, kar je prepovedano v ekonomskem oglaševanju,” pa je neomajna medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin.
Žurnal24 mnenji
Kotolenko: Ljudje ne slišijo sporočil
Volilne kampanje se mi po mojem mnenju pri zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne bomo šli, ker ne vidim poante, da bi komu kaj pojasnjevali. Ljudje namreč očitno ne slišijo sporočil in jim je laž bližja od česarkoli drugega. Tega ni mogoče razumeti. Tudi v nedeljo (10. aprila) si lahko slišal izjave ljudi, ko so hodili volit proti malemu delu, češ da ne bo več sosedske pomoči in podobno. Res se vprašaš, kaj je v tej deželi narobe.
Kos Marko: Goljufija ima omejen rok
Največja odgovornost je na oglaševalcu samem. Četudi enkrat z goljufijo prepriča, je vprašanje, ali bo prepričal tudi naslednjič.
Tisti, ki glasove na svojo stran pridobivajo predvsem s širjenjem neresnic, dejansko ciljajo na tisti del, ki je nižje od pasu, torej ne toliko na razum kot na čustva. Presenečena sem, da Slovenska oglaševalska zbornica tega ne nadzira.