Dolenjska. Znaki suše so najočitnejši tam, kjer je bilo najmanj padavin: v Beli krajini, na Krškem in Šentjernejskem polju, na območju Brežic in tam, kjer so plitva peščena tla in kraški svet, nam je povedal Jani Gačnik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

Najslabše koruza

Zaradi suše so po Gačnikovih besedah najbolj na udaru večje kmetije: “Živinorejci zaradi manjše količine tako silažne koruze kot koruznega zrnja, poljedelci pa bodo imeli različno velik izpad pridelka koruznega zrnja.”

Na teh območjih je izostal en odkos trave, kar pomeni za 20 odstotkov manj pridelka. “V času oprašitve koruze, konec junija in v začetku julija, je bilo vroče, zato bodo pridelki manjši, poleg tega pa je zaradi suše zmanjšana listna masa, zato bodo na kritičnih območjih pridelkov manj za od 30 do 50 odstotkov,” je napovedal Gačnik.

Posledice suše in predvsem vročine se kažejo tudi na vrtninah: paprika in paradižnik imata opekline, kumare in fižol slabo cvetijo, endivija na Krškem polju je šla v cvet, zelje je uvelo …

Nekateri že navajeni

V vinogradništvu in sadjarstvu je mogoče sušo nekoliko omiliti z agrotehničnimi ukrepi, pridelavo organske mase in zastirkami debel, ki potem zadržujejo vodo v sušnih dneh, a je treba v sadjarstvu kljub temu namakati četrtino vseh nasadov jablan, jagode in maline pa v celoti, je dejal Gačnik.

Kmetje, ki na sušo večinoma niso pripravljeni, bodo morali koruzo predčasno silirati, je povedal in dodal: “Nekateri kmetje, ki so na sušo že navajeni, manjkajočo krmo dokupijo, drugi imajo še nekaj zalog krme.”