Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU) bi zaostrilo pogoje, pod katerimi bi v prihodnje posameznik lahko postal poslanec v državnem zboru, predsednik vlade ali republike, minister, župan, državni sekretar ali občinski svetnik. Na MNZJU si prizadevajo s spremembo zakonodaje onemogočiti, da bi najpomembnejše funkcije pri vodenju države zasedli in opravljali posamezniki, ki so pravnomočno obsojeni.

Upoštevali bi Evropo

Pri vzpostavljanju te omejitve bi na MNZJU v pristojne zakone vnesli celo priporočilo, ki so ga pred dnevi vsem državam članicam Evropske unije (EU) izdali poslanci Evropskega parlamenta (EP). "Za posameznike, obsojene zaradi korupcije, predlagamo vsaj petletno prepoved kandidiranja in opravljanja javnih funkcij na vseh ravneh, ob tem pa še večjo transparentnost financiranja političnih strank, vzpostavitev črnih seznamov podjetij, vpletenih v korupcijo, in odpravo bančnih skrivnosti," pozivajo v prvem in zgolj delnem poročilu poslanci, člani posebnega odbora Crim v EP.

Že skoraj dve leti intenzivno preiskujejo različne oblike organiziranega kriminala, korupcije, pranja denarja, prevar in davčnih utaj, ki jih uporabljajo posamezniki v državah EU. "Le s strogimi ukrepi bomo ohranili naše države demokratične, pravne in socialne ter znova začeli graditi izgubljeno zaupanje naših državljanov," so odločni poslanci EP, ki so poročilo in vsa priporočila odbora Crim nedavno skoraj soglasno podprli na svojem rednem zasedanju. "V poročilu se med drugim zavzemamo za učinkovitejšo in na korupcijo odporno javno administracijo ter za večjo transparentnost v bančnem sistemu in jamstvu, da se kriminal ne izplača," poudarjajo.

Ne bi čakali na ukaz

Dokončno poročilo bo odbor Crim izdal predvidoma septembra, posledično pa bo EP na Evropsko komisijo (EK) poslal končna priporočila, kako naj se zaostri boj proti najhujšim oblikam kriminala v EU. Šele tedaj bi lahko postalo to priporočilo EP tudi zavezujoče. EK bi lahko članicam čez čas s posebno direktivo odredila, naj prepoved opravljanja funkcij uredijo z zakonom.

Čeprav prepoved še ni zavezujoča, so na MNZJU očitno naklonjeni zamisli, da bi jo uvedli z zakonom, še preden bi to odredila EK. "Menimo, da bi skladno s priporočili, ki so trenutno še v fazi sprejemanja na ravni EP, lahko vključili spremembo, ki se nanaša na pogoj za opravljanje poslanske ali katerekoli druge funkcije, po kateri kandidat ne obstaja v kazenski evidenci in mu je tako izdano potrdilo o nekaznovanosti," pravijo na MNZJU.

Pomagali bi pisati zakon

Na morebiten ukaz EK ne bi čakali niti na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK); MNZJU so pripravljeni takoj pomagati. "KPK je pri pripravi tovrstne zakonodaje pripravljena sodelovati, saj tudi sama že dlje opozarja na problematiko obsojenih funkcionarjev, ki še naprej opravljajo funkcije. Tovrstna omejitev bi bila načeloma smiselna za kazniva dejanja, ki so storjena zoper javna sredstva oziroma so vezana na zlorabo javne funkcije oziroma pooblastil," dodajajo na KPK.

Foto: Twitter Tanja Fajon Miniintervju: V krizi kriminalci še bolj obogatijo

Koliko je korupcije v državah EU?
V EU v javnem sektorju opažamo vsaj 20 milijonov primerov drobne korupcije. Očitno je, da ima ta fenomen nalezljiv vpliv tudi na javno administracijo v državah članicah, ki so odgovorne za upravljanje sredstev EU in drugih finančnih interesov.

Koliko pa na naraščanje korupcije in organiziranega kriminala vpliva svetovna finančna kriza?
Finančna kriza organiziranim kriminalnim mrežam odpira priložnosti za še večji dobiček. Če bi le del ukradenega denarja investirali v ustvarjanje delovnih mest, bi že zdavnaj premagali krizo.

Kako naj se EU še ostreje bojuje proti temu?
Korupcija močno zmanjšuje zaupanje v institucije. Evropski pristop v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja mora temeljiti na tesnejšem pravosodnem in policijskem sodelovanju na evropski in mednarodni ravni.