Steljniki, ki so znani kot značilna kulturna krajina Bele krajine, se zaradi sodobnega načina kmetovanja, ki praproti za steljo živini ne potrebuje več, vse bolj zaraščajo. Belokranjske občine, Krajinski park Kolpa in novomeška območna enota zavoda za varstvo narave so se za njihovo ohranitev lotili skupnega projekta Revitalizacija belokranjskih steljnikov, ki ga sofinancira evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

"Zaraščanje steljnikov pomeni tudi izginjanje ljudskega znanja ter tradicije, povezane s steljniki in steljarjenjem," je ob sinočnji predstavitvi projekta in animacijski delavnici v semiškem kulturnem centru povedal župan Ivan Bukovec.

Namen projekta je raziskati in strokovno obdelati območja steljnikov, očistiti predvidene steljniške površine in steljnike povezati z življenjem okolice. "Steljnike in tisto, kar ponujajo, je treba vnesti v življenje tukajšnje okolice; tako uporabo zemljišč, stelje, gob in drugih rastlin, možno jih je vključiti v turistično ponudbo in jih povezati z domačo obrtjo," je naštel Bukovec.