V prvih desetih mesecih leta je bil proračunski primanjkljaj 553 milijonov evrov, kar je okoli polovico manj kot v enakem obdobju lani. Po zadnji oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal 1,4 milijarde evrov, kar pomeni, da bi moral v zadnjih dveh mesecih biti kar 854 milijonov evrov, torej pol več kot v prvih desetih mesecih.

Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je znašal 109 milijonov evrov (lani 96 milijonov presežka).

Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 444 milijonov evrov in bili za skoraj dve tretjini manjši kot v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance je za letos predvidenih 713 milijonov evrov odhodkov za interventne ukrepe (brez upoštevanja Sklada za obnovo).

Še vedno plačujemo za covid

Za sanacijo posledic poplav je bilo v prvih desetih mesecih letošnjega leta izplačanih 314 milijonov evrov od predvidenih 540 za celotno leto 2024. "Največji del letošnje realizacije predstavljajo vzdrževanje vodotokov (110 milijonov evrov) in subvencije podjetjem (90 milijonov evrov). Poleg tega je bilo po razpoložljivih podatkih do konca septembra v Sklad za obnovo vplačanih 224 milijonov evrov (donacije, dobiček SDH in del, ki izvira iz povišane stopnje davka na dohodek pravnih oseb) od predvidenih 413 milijonov evrov. Izplačila iz sklada se bodo začela prihodnje leto," navaja Fiskalni svet.

Za odpravo posledic draginje je bilo letos izplačanih 125 milijonov evrov od predvidenih 151 milijonov evrov za celo leto. Pretežni del (108 milijonov evrov) predstavljajo nadomestila dobaviteljem električne energije in plina.

Za COVID je bilo letos iz državnega proračuna izplačanih 14 milijonov evrov od predvidenih 22 milijonov evrov za celo leto. Osem milijonov je bilo namenjeno za cepiva in cepljenje.

Odhodki brez interventnih ukrepov so se v primerjavi z letom prej povečali za 10,3 odstotka, kar je predvsem posledica transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti zaradi ustanovitve Sklada za obnovo.

Zakon o Termoelektrarni Šoštanj je veliko tveganje

"Fiskalni svet v okviru nalog, ki jih določa Zakon o fiskalnem pravilu, redno opozarja na tveganja, povezana s srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo. Takšno tveganje predstavlja tudi predlagani Zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki ni vključen v redne proračunske dokumente. Ocenjujemo, da se bo zaradi njegovih javnofinančnih posledic zožil manevrski prostor fiskalne politike, da predlog zakona vseh možnih rešitev ne predstavlja ustrezno in da bi lahko spodbudil tudi pričakovanja po ukrepanju države na ostalih področjih," opozarja Fiskalni svet.

Foto: Profimedia denar banka štetje denarja denarnica evri bankkomat

Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt 2025-2028, ki ga je vlada sredi oktobra letos poslala v Bruselj, določa najvišjo dovoljeno rast očiščenih izdatkov, ki naj bi zagotovila srednjeročno vzdržnost javnega dolga. Po tem načrtu bi se moral primanjkljaj sektorja država postopoma nižati in leta 2028 znašati 1,2 odstotka BDP.

Fiskalni svet je opozoril, da obstaja resno tveganje, da to ne bo doseženo. "Dodatne obveznosti, kot je predlagani Zakon o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, bi Slovenijo še bolj oddaljile od spoštovanja zavez in zahtevale dodatne kompenzacijske ukrepe. Te obveznosti niso zajete v trenutnih predlogih državnih proračunov za leti 2025 in 2026," so zapisali.

Dividende so šle že zdaj v proračun in se porabile za kaj drugega

V zakonu je predvideno, da naj bi država prihodnjih pet let s približno 150 milijoni evrov na leto sofinancirala Termoelektrarno Šoštanj, da bi ta zagotavljala ogrevanje Šaleške doline, večji del denarja za namen pa naj bi bile dividende energetskih družb. Predviden neto učinek na državni proračun naj bi bil tako 170 milijonov evrov.

Fiskalni svet ocenjuje, da "obstaja precejšnje tveganje, da ocenjeni namenski prihodki ne bodo realizirani v celoti".

V preteklih petih letih je bilo namreč teh dividend le za 70 milijonov evrov, v tem primeru bo tega zakona za proračun pol milijarde evrov, če pa izločimo izjemno leto 2024, bi bil strošek več kot 700 milijonov evrov.

"Ob tem velja še izpostaviti, da je skupni obseg dividend stebra »energetika« v preteklih petih letih znašal 365 milijonov evrov, po predlogu zakona pa naj bi v naslednjih petih letih znašal kar 665 milijonov evrov. Opozoriti je potrebno tudi, da načrtovani namenski vir ne predstavlja novega vira financiranja. Pretežni del omenjenih dividend je namreč že doslej predstavljal redni prihodek državnega proračuna in v primeru namenskega financiranja ne bi bile več na razpolago za financiranje ostalih proračunskih obveznosti," opozarja Fiskalni svet.

"Ocenjujemo, da bi lahko sprejem predlaganega zakona Slovenijo dodatno oddaljil od spoštovanja zavez iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028. Pri sprejemu različnih diskrecijskih ukrepov je zato potreben temeljit razmislek o njihovem vplivu na stanje celotnih javnih financ, njihove finančne posledice pa morajo biti osnovane na realističnih izračunih. Hkrati bi morale biti prikazane tudi alternativne rešitve oziroma podane jasne obrazložitve, zakaj alternativne rešitve niso izvedljive, česar iz predloga zakona ni moč razbrati. Poleg tega znova izpostavljamo, da tovrstno diskrecijsko ukrepanje veča pričakovanja o dodatnih pomočeh države tudi na ostalih področjih. Tipičen primer tovrstnega obnašanja so obsežni dodatki v času epidemije na področju plač v javnem sektorju in naknadne zahteve posameznih poklicnih skupin po ohranjanju višje ravni plač. Te so v veliki meri določile tudi vsebino in javnofinančni učinek spremembe plačnega sistema javnega sektorja," so še zapisali.

dezurni@styria-media.si