Slovenska sodišča so v zadnjih letih 41-krat zagotovo nezakonito vodila določene sodne procese. Prav toliko sodb, izrečenih in celo pravnomočno potrjenih v zadnjih letih, je namreč lani razveljavilo ustavno sodišče (US), kjer so posamezniki odločitve sodišč izpodbijali z ustavnimi pritožbami. Največkrat so pravice posameznikom v sodnih postopkih kršili na višjem in socialnem sodišču v Ljubljani, saj je US lani razveljavilo največ njihovih sodb.

Država naj plača

US je sicer precej teh sodb razveljavilo že po tem, ko so mnogi posamezniki že prestajali ali celo že odslužili dosojene zaporne kazni. Zaradi odločitve, da so jim bile kršene pravice do poštenega sojenja – v nekaterih primerih celo, da so bili obsojeni, čeprav je sodišče razpolagalo z nezakonito pridobljenimi dokazi proti njim –, pa so določeni obsojenci posledično zaradi nezakonitega bivanja v zaporu od države nato zahtevali odškodnino. Od leta 1999 do lani je morala država skupno plačati 12 milijonov evrov za odškodnine tistim, ki so bili neupravičeno obsojeni. Skoraj 1,5 milijona evrov odškodnin je dobilo 21 nekdanjih zapornikov, ki jim je s tožbo uspelo od držav iztržiti denarno povračilo za neutemeljeno prestajanje zaporne kazni.

Kriva tudi neizkušenost

Določeni kazenski sodniki in profesorji kazenskega prava ne želijo ne uradno ne neuradno ocenjevati, kaj je krivo za to, da se napake v procesih odkrijejo tako pozno in ko so ljudje že v zaporu. “Mogoče svoje k temu v nekih primerih prispeva še neizkušenost ali pa tudi še nepoznavanje sodne prakse sodnikov, predvsem na prvi stopnji sodnega odločanja. Se pa potem pričakuje, da bo njihova napaka, sploh pri presojanju zakonitosti dokazov, ujeta v naslednjem sodnem situ. Upoštevati pa je treba, da vendarle sodniki odločajo samostojno in po svoji vesti. Ni pa skrivnost, da odvetniki s pridom izkoristijo vsak manever, sploh če kot izkušenejši opazijo, da sodnik hote ali nehote napačno bere neki zakon,” vendarle opozarjajo nekateri pravniki.