V civilni iniciativi Glas ljudstva so prepričani, da so dajatve za odpadne vode, ki jih morajo plačevati, odkar so letos v tej občini dobili urejeno kanalizacijsko infrastrukturo, previsoke, občinska uprava pa zatrjuje, da temu ni tako.
Primerjava cen z nekaterimi drugimi občinami in okvirni izračuni kažejo, da Šentjernejčani res plačujejo dražjo kanalščino od večine preostalih Dolenjcev, da pa je njihov komunalni prispevek za priklop na kanalizacijsko omrežje med najnižjimi na Dolenjskem.
Okoli deset evrov dražje
Zneski na položnicah za kanalščino in komunalni prispevek za priklop na kanalizacijsko omrežje naj bi pri tistih, ki porabijo okoli 50 m3 pitne vode na mesec, na primer mali kmetje, bili tudi do 250 evrov na mesec, nam je povedal Albert Pavlič, opozicijski svetnik. "Komunalnega prispevka in kanalščine ne gre tlačiti v isti koš, saj je prvi enkratni prispevek, ki se sicer lahko odplačuje tudi obročno, drugo pa se obračunava mesečno glede na porabo pitne vode," je pojasnil Stane Galič, direktor občinske uprave Šentjernej.
"Stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda med občinami lahko primerjamo, omrežnina, ki pomeni najemnino za sistem najmanj v višini amortizacije in stroške kapitala, pa je povsem druga kategorija, ki je tem višja, čim novejša je infrastruktura," je povedal Robert Bizjak, direktor podjetja Čista dolina – SHW, ki je šentjernejski koncesionar. Občine, ki se trudijo do leta 2017 doseči predpisane standarde in veliko vlagajo, imajo tudi visoko amortizacijo, je dodal.