Pred državnim zborom so se zbrali nasprotniki družinskega zakonika, zbrani v organizaciji civilne iniciative Za družino in pravice otrok. Njihov vodja Aleš Primc je v nagovoru poudaril, da otrok potrebuje skrbna starša – mamo in očeta – ter poslance pozval, naj v četrtek v "dobro družine in otrok zavrnejo sporni zakonik".

"Družinski zakonik je temeljni zakon naših odnosov in družinska ustava, ki mora odražati temeljne vrednote družbe in potrebe družin ter koristi in pravice otrok," je dejal Primc. Zakonik po oceni civilne iniciative ne priznava "izjemnega pomena mame in očeta za vsakega otroka" in ne spodbuja "odgovornega materinstva in očetovstva".

V primeru, da bo zakonik vseeno sprejet, napovedujejo referendum."Če pa boste kljub vsem argumentom sporni zakonik sprejeli, pričakujemo, da boste stroške referenduma, ki ga boste izsilili, plačali iz lastnega žepa tisti poslanci, ki boste glasovali za sporni zakon," je na shodu dejal Primc.

V ustavo bi bilo po oceni iniciative treba zapisati, "da je zakonska zveza življenjska skupnost žene in moža, katere namen je zasnovanje družine, da je skupnost ženske in moškega najboljše okolje za razvoj in vzgojo otroka, da so postopki umetne oploditve namenjeni izključno premagovanju neplodnosti para ženske in moškega ter da je t. i. nadomestno materinstvo v Sloveniji prepovedano".

Shod je podprl tudi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. "Podpiram cilje in prizadevanja civilne iniciative Za družino in pravice otrok in vse, ki ste se zbrali pred državnim zborom, da mirno in dostojanstveno izrazite svojo upravičeno zahtevo po varstvu družine," je zapisal v izjavi za javnost.

"Večina" o pravicah manjšine

Aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič ocenjuje, da tako izrazito aktivni nasprotniki odprave diskriminacije istospolno usmerjenih, kot so zbrani v civilni iniciativi Za družino in pravice otrok, ne predstavljajo večinskega mnenja, vendar ga skrbi "velika mašinerija", ki njihova prizadevanja podpira, od Rimskokatoliške cerkve, Zavoda 24kul do politične desnice, ki je zdaj priljubljena zaradi nepriljubljenosti vladajoče levice.

"Če upoštevate še gospodarsko krizo in analizirate, kako je vlada referendume izgubljala, ni velikega upanja, da bi vlada referendum dobila, zato si bo treba pravice, ki manjšini pripadajo po ustavi, izboriti na druge načine," poudarja Blažič. "Pravice manjšine, s katerimi se večina težko poistoveti, je težko uveljavljati, posebej, če jim nekdo dve leti s populistično, agresivno in sovražno kampanjo nasprotuje."

Družinski zakonik je sicer po njegovi oceni glede zagotavljanja pravic istospolnih boljši v primerjavi z njegovim predhodnikom, zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki je v 22. členu tudi protiustaven. "Večino problemov socialne narave kompromisni predlog odpravlja in dovoljuje posvojitev biološkega otroka, kar je dobro," pravi Blažič. "Četudi enakosti pred zakonom v celoti ne uveljavlja, predstavlja korak naprej."