V času nesreče, ki se je zgodila v 1. septembra in v kateri so umrli trije mladi Prekmurci, je bila vidljivost nad deset kilometrov, veter je pihal s povprečno hitrostjo okoli deset vozlov, kaže uvodno poročilo, ki so ga pripravili preiskovalci pod vodstvom Tonija Stojčevskega.

Padavin in drugih meteoroloških pojavov ni bilo, prav tako ni bilo pogojev za zaledenitev na zunanjih delih letala niti močne turbulence ali vetrovnega striženja. Vrhovi gorskega grebena so bili dobro vidni.

Plohe šele po nesreči

Preiskovalci, ki so analizirali zaporedja slik radarskih meritev,  sklepajo, da so se plohe na območju letališča Bovec pojavile okoli 20 minut po nesreči, nevihte pa so širše območje Julijskih Alp zajele vsaj uro po nesreči. "Tako vreme očitno ni bilo razlog za nesrečo, vsaj neposredno ne," pravi Stojčevski. Nekatere druge možne vzroke so tudi že preiskali, a ne še vseh, zato Stojčevski za zdaj drugih podrobnosti preiskave še ni želel razkriti.

Dobro uro po vzletu klic v sili

Letalo je ob 17.35 poletelo z letališča Bovec proti letališču Ljubljana. Ob 18.54 pa je posadka drugega motornega letala, ki je letelo v bližini, sporočila, da zaznava signal naprave, ki oddaja klic v sili. Ob 19.38 je kontrola zračnega prometa sprožila postopek iskanja in reševanja, sodelovali so gorski reševalci iz Bovca in Tolmina ter tamkajšnji gasilci, na pomoč sta prišla tudi helikopterja Slovenske vojske in policije. Razbitine letala pa so našli ob 00.52 na območju Mrzle doline pod Krasjim vrhom, še navaja uvodno poročilo.

Žrtve letalske nesreče, tri slovenske državljane, stare od 31 do 33 let, so nato v popoldanskih urah s helikopterjem prepeljali v dolino.

Štirisedežno motorno letalo Piper je bilo last družbe Propilot iz Domžal.  Letalo so sicer uporabljali za šolanje, v četrtek popoldan pa ga je lastnik družbe posodil prijatelju, ki je dva svoja prijatelja na Bovško odpeljal na rafting.

dezurni@zurnal24.si