Trstenjakovi ter Karpetu in Simonu bi mandat začel teči z dnem imenovanja in bi trajal do zaključka letne skupščine banke, ki bo odločala o uporabi bilančnega dobička za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, pri čemer se bo kot prvo leto štelo leto, v katerem so bili imenovani, je navedeno v sklicu, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.
Karpetu, ki je bil imenovan februarja 2016 in je predsednik nadzornega sveta, in Simonu, ki je bil imenovan avgusta 2016, se letos izteče mandat. Med aktualnimi nadzorniki imata mandat 2016-2020 še Laszlo Urban in Alexander Bayr.
V nadzornem svetu so še Andreas Klingen (mandat 2019-2023), ki je namestnik predsednika, Peter Groznik (2017-2021), Shrenik Dhirajlal Davda (2019-2023), Mark William Lane Richards (2019-2023) in Gregor Rok Kastelic (2019-2023).
Trstenjakova, ki doslej ni bila med nadzorniki NLB, je doktorica pravnih znanosti, med drugim je bivša generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu ter profesorica za evropsko in civilno pravo, je razvidno iz gradiva za skupščino.
Bilančni dobiček konec leta 2019 v višini okoli 228 milijonov evrov, ki vključuje čisti dobiček poslovnega leta 2019 v višini 176,2 milijona evrov ter preneseni dobiček iz preteklih poslovnih let v višini 51,9 milijona evrov, bo po predlogu ostal nerazporejen in bo predstavljal preneseni dobiček.
Bilančni dobiček bo nerazporejen
Glede uporabe bilančnega dobička v NLB pojasnjujejo, da sklep Banke Slovenije o makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičkov bank uvaja instrument, s katerim bankam in hranilnicam omejuje razdelitev dobička zaradi vpliva in posledic epidemije covida-19. "Namen ukrepa je ohranitev kapitala, da bo bančni sistem lažje prenesel potencialne izgube ter še naprej zagotavljal oskrbo gospodarstva in državljanov s krediti," so navedli.
Ukrep omejitve razdelitev dobičkov se nanaša na dobiček bank in hranilnic, ustvarjen v letih 2019 in 2020, ter na nerazporejene dobičke in rezerve iz preteklih let. Veljal bo predvidoma eno leto, pri čemer pa Banka Slovenije glede na razmere lahko ta ukrep tudi skrajša ali podaljša.
Na mizi spremembe statuta
Skupščina bo med drugim odločala tudi o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu, o spremembah statuta ter o izplačilih predstavnikom delavcev v nadzornem svetu.
Predlagane spremembe statuta so posledica odločbe ustavnega sodišča iz junija lani, s katero je to ugotovilo neskladje dela zakona o bančništvu, ki je izključil sodelovanje delavcev pri upravljanju bank prek uprave in nadzornega sveta, z ustavo in ga razveljavilo, so pojasnili v gradivu za skupščino. Po predlogu bo spremenjeni statut svetu delavcev omogočil imenovanje štirih predstavnikov v nadzorni svet in mu dal možnost imenovanja delavskega direktorja. Posledično je predlagana tudi sprememba števila članov uprave banke. V statutu je predlagana tudi sprememba, ki omogoča upravi, da skliče skupščino s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti delničarjev, so navedli.
Če razmere ne bodo primerne, bo skupščina preklicana
Iz NLB so ob sklicu skupščine sporočili, da bo skupščina, če epidemiološke razmere ne bodo primerne, preklicana. "V banki ocenjujemo, da bodo omejevalni ukrepi, ki bi lahko vplivali na izvedbo skupščine delničarjev NLB, do datuma zasedanja omiljeni ali celo odpravljeni. V nasprotnem primeru bo NLB sklicano skupščino preklicala skladno s statutom banke, in sicer najpozneje tri delovne dni pred dnem zasedanja," so zapisali. V primeru preklica bodo sklicali novo skupščino v poznejšem terminu, ko bodo epidemiološke razmere to dovoljevale.
V banki delničarje pozivajo, naj se, ker še vedno veljajo določeni omejevalni ukrepi zaradi epidemije, z gradivi seznanijo na spletni strani banke in se tako izognejo nepotrebnim fizičnim stikom ob vpogledu v gradiva na sedežu banke. Če bi se vseeno odločili za to, pa jih prosijo, da svoj prihod predhodno najavijo. Banka bo tudi organizirano zbirala pooblastila za glasovanje na skupščini.