Ker je Slovenija tranzitna država, precej prometnih prekrškov na naših cestah storijo tudi tuji vozniki. V primeru, da je tuj voznik, ki je zaloten pri prekršku, ustavljen, sledi takojšnja privedba pred sodišče, v nasprotnem primeru pa zoper takega kršitelja podajo obdolžilni predlog na sodišče, pojasnjujejo na generalni policijski upravi. 

Zakon o prekrških predpisuje tudi stranske sankcije, ki pa se razlikujejo glede na to, ali kršitelj (voznik) poseduje slovensko ali tuje vozniško dovoljenje. Sodišče za težje prekrške vozniku, ki poseduje veljavno slovensko vozniško dovoljenje, na podlagi izrečenih kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, medtem ko voznikom s tujim vozniškim dovoljenjem lahko izreče prepoved uporabe vozniškega dovoljenja v Sloveniji. 

"V letu 2018 je policija obravnavala 21.918 postopkov, ko je bil voznik pri kršitvi zaloten s tehničnim sredstvom in nato ni bil neposredno po zaznavi tudi ustavljen. Obravnavanih je bilo 12.843 lastnikov vozil s slovenskimi registrskimi tablicami in 9.095 lastnikov vozil s tujimi registrskimi tablicami," lansko statistiko povzamejo na policiji

O tem, koliko postopkov je še odprtih oziroma nezaključenih, na policiji ne morejo podati podatka. Razlog za to je preprost. "Postopki pri poslovanju z lastniki vozil iz tujine so relativno dolgotrajni, zato je veliko postopkov še odprtih," pojasnjujejo.

Foto: Saša Despot obvoznica

Lani 64 primerov

V primerih, ko tuje fizične osebe ne poravnajo denarne sankcije v predvidenem roku, se lahko to po določbah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU izvrši tudi v drugi državi članici, v kateri ima ta oseba prebivališče oziroma sedež ali premoženje oz. kjer prejema dohodke. 

Omenjeni zakon določa tudi vse predpostavke za izvršitev, zavrnitvene razloge, pristojne organe za odločanje ter sam potek postopka. "Med drugim je predpisan minimalni znesek izrečene denarne kazni, ko se postopek še lahko začne (70 evrov)," o tem, kdaj se postopek sploh začne, pojasnjuje policija in dodaja, da je "policija v letu 2018 obravnavala 64 primerov, ko je bil podan zahtevek za izvršitev sankcije v drugi državi članici".

Foto: Saša Despot Radar Policija podatke o lastništvu vozil, ki so registrirana v EU, pridobiva prek nacionalne kontaktne točke na podlagi elektronskih dostopov (v sklopu procesa avtomatizirane obdelave). Lastnikom vozil najprej posredujejo obvestilo o kršitvi. "Fizične osebe na podlagi omenjenega obvestila globo lahko plačajo ali posredujejo podatke o dejanskem vozniku, pravne osebe pa so pozvane, da posredujejo podatke o dejanskem vozniku. V drugem koraku se posreduje še plačilni nalog," pojasnjujejo na policiji. V primeru, ko gre za vozila iz tretjih držav, pa se lastništvo preverja prek bilateralnih sporazumov, nato pa sledijo postopki z izdajo plačilnih nalogov. 

Policija pridobiva podatke prek omenjene točke v primeru prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporabe varnostnega pasu, vožnje skozi rdečo luč, vožnje pod vplivom alkohola, vožnje pod vplivom mamil, vožnje brez zaščitne čelade, uporabe prepovedanega voznega pasu, nezakonite uporabe prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo. 

dezurni@zurnal24.si