Foto: Boštjan Tacol David Jug Pred kratkim sem v eni od trgovin z otroško opremo želel kupiti avtosedež – seveda po obsežni raziskavi plejade modelov in znamk na trgu. Cene izdelkov za mularijo so običajno navite do skrajnosti, kakopak. Tudi ta je bila – na 220 evrov. Pa še trgovka je bila zadirčna. Ker se mi je znesek vendarle zdel malce pretiran, odnos do kupca pa ponižujoč, sem se trgovkam zahvalil, zvečer pa z domačega kavča prebrskal ponudbo nekaterih večjih tujih spletnih trgovin. In seveda našel enak avtosedež. Cena? 131,40 evra. S poštnino vred. Iz Velike Britanije. Seveda sem ga naročil in čez tri dni je na vratih pozvonil dostavljalec s paketom.

Odločitve

Za kupce so volitve vsak dan. Vsak dan sproti se odločimo, v katero trgovino bomo zavili oziroma na katero kliknili. Cene se na konkurenčnem trgu spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje. Logika je preprosta: če kupci v trgovino ne bodo zahajali, bodo morali trgovci znižati cene, da jih privabijo. Če problematiko zbanaliziram – zakaj bi za kilogram kruha v supermarketu plačali dvakrat več kot v sosednji pekarni? Ne nazadnje se začne varčevati pri kruhu.

Dejstvo, da je potrošnik kralj, se še ni ugnezdilo v podzavest Slovencev. Posebno radi nanj "pozabljajo" trgovci, natakarji in vsi, ki imajo opravka s strankami. A z vse hitrejšim napredkom tehnologije se je oblikovalo novo kraljestvo – spletne trgovine. Nakupi tukaj niso bavbav. Če se držite tistih nekaj osnovnih pravil, se praktično ne more zalomiti. Pravzaprav sem presenečen, da je pri tako veliki in ugodni ponudbi spletnih velikanov delež Slovencev, ki kupujejo z miško, relativno majhen.

Preberite še članek: Za nižje cene nakupujte z miško