Pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu so na zaslišanju nekdanji predsedniki uprav treh največjih bank je danes stopil nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Zatrdil je, da primera, ko bi stranka kredit dobila "na lepe oči", ne pozna in za nobenega v času mandata ni vedel.
Kramar, ki je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009, je na očitke sedanje uprave NLB, ki jih je povzel predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS), da več kot 40 odstotkov slabih kreditov izvira izpred leta 2006, odgovoril, da v tem obdobju niso dajali slabih kreditov.
"Ne vem, kaj je slab kredit. Kot bankir posojilo odobriš z namenom, da to opravi svojo funkcijo. V tem smislu v tem obdobju nismo dajali slabih kreditov. Nasprotno, zelo smo se trudili, da so bili krediti dobri in ustrezno zavarovani," je dejal in povedal, da sam ni mogel odobriti nobenega kredita.
"Krivo nereševanje bank"
Po njegovi oceni je za stanje v bančništvu poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav. "Zelo malo je bank, ki se niso reševale. A večino se je reševalo bistveno prej, hitreje in racionalnejše. Vse banke v Sloveniji so se reševale - tudi tuje, a v centralah," je povzel.
Kramar v odgovorih o konkretnih imenih ni želel govoriti, je pa dejal, da če bi lahko, "bi se vsi začudili, s katerimi subjekti je sistem NLB največ zaslužil". Obžaloval je, da komisija ne more do vseh originalnih dokumentov, ne le o kreditih, temveč o regulaciji, torej o takratnih pravilih igre.
Pred komisijo tudi Veselinovič in Kovačič
Pred komisijo je nastopil še nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, ki je govoril predvsem o pritiskih na t.i. tajkunske kredite. Pričati bi moral tudi nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič, ki pa na zaslišanje ni prišel.
Veselinovič je poudaril, da je bil na funkciji le 73 delovnih dni. "Mislil sem, da bo mandat daljši, cilj pa je bil, da se banka prilagodi razmeram na trgu," je orisal. Zaradi pritiskov na t.i. tajkunske kredite je nadzornikom ponudil odstop z možnostjo, da ga ne sprejmejo in mu dajo zaupnico, a se to ni zgodilo.
Takrat je kriza po njegovih besedah že kazala zobe in ob razmeroma neugodnem razmerju med krediti in depoziti, ki jih je imela banka, so bili pritiski po dajanju kreditov, kot se je to dogajalo v predkriznih časih, veliki. Še bolj pa po njihovem reprogramiranju.
Še eden iz zbirke "izvinite ja nisam odavde". <br />Ja kdo bi pa pol moral vedet, pezde lažnivo. A jaz?<br …
Če predsednik uprave ni vedel, kdo so pa tisti, ki so vedeli, dejstvo je, da takšni krediti so bili. Pa …