Razkrivamo. Zdaj samostojni podjetniki z najnižjimi prihodki v zdravstveno blagajno plačujejo nekaj centov več kot sto evrov na mesec. Po novem bi bil najnižji znesek za obvezno zdravstveno zavarovanje enkrat višji – 200,12 evra. Tako piše v čisto svežem delovnem gradivu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Edina skupina, kjer dvig stopnje (še) ni predviden, je 715 tisoč zavarovancev, ki so v delovnem razmerju.

Tretjina bi plačevala več
Bi se pa dvig prispevne stopnje za dobrih sto odstotkov – to je s sedanjega 6,36 na 13,45 odstotka – poleg espejev zgodil 15 tisoč lastnikom zasebnih podjetij, 11 tisoč kmetom, 35 tisoč brezposelnim na denarni pomoči, 522 tisoč upokojencem in celo 14 vrhunskim športnikom. Prav tako bi se prispevna stopnja povišala na vsaj 50,31 evra na mesec tudi za osebe, ki niso zaposlene in si same plačujejo prispevke, ter osebe, ki niso zavarovane iz drugih naslovov. Skupaj bi tako kar 680 tisoč zavarovancev za zdravstvo plačevalo več. Finančni učinek tega dviga pa bi bil vsaj 300 milijonov evrov na leto, kaže naš izračun.

Novi finančni viri
Poleg tega pa zdravstvena blagajna v osnutku predvideva tako imenovane "nove zavarovance". Te bi našla med honorarci, tistimi, ki so jim honorarji dodaten zaslužek, in najetimi menedžerji. Na prihodke na podlagi avtorske pogodbe, pogodbe o delu ali pogodbe o zaposlitvi za poslovodske funkcije bi bilo prav tako treba plačati obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer 13,45 odstotka od bruto izplačanega prejemka ali vsaj 100,62 evra. Ocen, koliko bi se iz tega naslova več nateklo v zdravstveno blagajno, v gradivu ni.

"To je napačna rešitev"
Ekonomist Maks Tajnikar opozarja, da "prava rešitev ni v tej smeri", saj čas ni primeren za dvig prispevnih stopenj, ker se to tako ali drugače prelije v dražje stroške dela. Sam rešitev finančnih težav vidi v tem, da se ob osnovni košarici oblikuje tudi druga, v katero pa se vplačuje po premijskem sistemu. A dodaja, da je "kakšna takšna celovita reforma, za katero je čas zrel, malo verjetna". Ministru se namreč zdi predlog uvedbe dveh košaric "preveč radikalen ukrep", pravi Tajnikar.

26 milijonov evrov minusa
Ima pa zdravstvena blagajna, ki jo že drugi mandat vodi Samo Fakin, po prvih štirih mesecih globok, 26-milijonski minus. S prispevki se je v blagajno nateklo 756,80 milijona evrov ali šest milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano. Stroškov pa je bilo kar za 794 milijonov evrov ali 17 milijonov več od načrtovanega.

Več v bolnišnicah
Prerez odhodkov razkrije, da je bilo več od načrtovanega v prvih štirih mesecih porabljeno za bolnišnično dejavnost – deset milijonov več, za specialistične ambulante tri in za zdravstvo na primarni ravni še dodatna dva milijona. Za tri milijone evrov višji so bili tudi stroški za nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolniške.