"Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali daljinskega ogrevanja, upravičenci niso upravičeni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo električnih toplotnih črpalk," se glasi sklep, ki so ga v začetku leta sprejeli v ljubljanski mestni hiši in ga zapisali v odlok o načrtu za kakovost zraka na območju prestolnice.

Omejili bi kurišča, v toplarni pa vodo ogrevajo s premogom

Zoran Janković pojasnjuje, da v zadnjem času beležijo vse več zahtev za odklop s sistema daljinskega ogrevanja in plinovoda, glavni razlog za to pa da so prav subvencije, ki jih podeljuje Eko sklad.

"Menimo, da so te državne subvencije porabljene izredno negospodarno, saj se na območju, kjer je bilo zgrajeno plinovodno omrežje ali daljinsko ogrevanje za potrebe vseh objektov na območju, spodbuja uporabo drugih vrst goriv. Po drugi strani so daljinski sistemi na tak način v podrejenem položaju. Dodatno je potrebno omeniti še, da električne toplotne črpalke zrak – voda s stališča energijske učinkovitosti niso nič boljše kot daljinsko ogrevanje ali kondenzacijski kotel na zemeljski plin," odločitev utemeljujejo na ljubljanski občini (Mol).

Na Mol še dodajajo, da je namen odloka, ki so ga sprejeli, vzpostaviti temelje za zmanjševanje onesnaževanja zraka; glavnina onesnaženja po njihovem izvira iz prometa in kurišč. Ljubljana ima, pravijo, razvita dva sistema – daljinsko ogrevanje in plinovod – ki zagotavljata okolju prijazno in cenovno konkurenčno ogrevanje. A ljubljanska toplarna za ogrevanje vode uporablja - premog. 

Strokovnjaki odkimavajo

Pojasnila Mol pod vprašaj postavljajo tudi strokovnjaki. V novogradnjah ter starejših objektih, ki so energijsko celovito sanirani, so za ogrevanje prostorov toplotne črpalke optimalna rešitev, trdijo.

"V takšnih objektih je ogrevanje s toplotnimi črpalkami običajno cenejše tudi od pridobivanja toplote iz zemeljskega plina s sodobnimi plinskimi grelniki. Zanimivo pa je tudi to, da so ob optimalni uporabi toplotne črpalke ugodnejše tudi okoljske karakteristike, kot so emisije ogljikovega dioksida," pravi energetski svetovalec Miha Praznik.

Na Eko skladu, ki podeljuje subvencije za naložbe v toplotne črpalke oziroma kotle na lesno biomaso poudarjajo, da niso pristojni za presojo o smiselnosti določil odloka, ki ga je sprejela Mol. Pojasnjujejo pa, da so med gospodinjstvi, ki po podatkih Mola ne smejo dobiti subvencije tudi takšna, kjer možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin sploh ni. "Kljub temu je Eko sklad pri odločanju o pravici do nepovratne finančne spodbude zavezan odločati na podlagi veljavnega odloka, ki jasno določa pogoje za pridobitev spodbude," so nam povedali.

"Da" za 87 Ljubljančanov, "ne" za več kot 120

Na Eko skladu so doslej obdelali dve tretjini od 9.400 letošnjih vlog za nepovratna sredstva. Subvencijo so odobrili 1.150 vlagateljem, ki bodo skupaj dobili nekaj manj kot 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Med njimi je 87 srečnežev, ki živijo na območju Mol, je pa Eko sklad doslej zavrnil več kot 120 vlog Ljubljančanov, ki so vgradili toplotno črpalko ali kotel na lesno biomaso, a zaradi prebivališča na območju, kjer sta kot prednostni način ogrevanja predvidena zemeljski plin in daljinsko ogrevanje, do pomoči niso upravičeni.

Preberite še komentar: Zakaj gredo Jankoviću na živce lastniki toplotnih črpalk?