Ljubljana. Odkar je Javno podjetje (JP) Žale lani prevzelo v upravljanje prevzelo vsa ljubljanska pokopališča in so ob Žalah uredili nov Šmartinski park, zaposleni skrbijo za 26 hektarjev zelenih površin in 56 tisoč grobov, pokopljejo pa 2.400 pokojnikov.
Da Žale niso le pokopališče, ampak tudi mestna zelena površina ter pomemben kulturnozgodovinski prostor, pa trdi Bojan Lepičnik, dolgoletni direktor JP javnega podjetja Žale. “Ko prideš v nek kraj, sta najpomembnejši točki tržnica in pokopališče. Tržnica je odsev sedanjostidanašnjosti, tempearamenttna, kakšen je kraj v nekem trenutkju, pokopališče pa kaže odnos prebivalcev do kulture in, do zgodovine,” poudarja. Žale upravljajo tudi 19.devetnajsto ljubljansko pokopališče Navje, ki pa ni aktivno. V podjetju si sicer še vedno prizadevajo, da bi za državo in Ljubljano pomembne ljudi pokopali na Žalah: “S tem se poveča obisk, za nas je to tudi čast,” pravi Lepičnik.
Pokopališče, kraj umetnosti
Ogled največjega pokopališča v državi začnemo na Plečnikovih Žalah, pravzaprav prisklopu 14 mrliških vežicah –, vsaka je posvečena eni od ljubljanskih far. V tednu evropsko pomembnih pokopališč – Mestna občina Ljubljana je bila ena od pobudnic ustanovitve združenja takih pokopališč – pripravljajo brezplačne vodene oglede, prav tako pa na Žale vodijo svoje skupine vodijo turistični vodiči. “Pokopališču rečemo muzej kiparstva na prostem,” še poudari Lepičnik. Predvsem na najstarejšem delu Žal je mnogo spomenikov, ki so jih izdelali umetnikiumenitki, tam je pokopanih tudi okoli 2.200 pomembnih Slovencev. CTudi celotno pokopališčer je vpisano v register kulturne dediščine, zavarovano je tako celo območje kot posamezni grobovi.
Še danes ljudje občasno naročijo spomenike pri umetnikih, da bi oplemenitili videzizgled pokopališča. V JP Žale so se nedavno odločili, da v sklopuokviru svoje tržne dejavnosti (– urejanje a grobov), ponudijo deset klasičnih in deset žarnih ureditev, ki so jih pripravili oblikovalci na natečaju, pripravljenem z Društvom oblikovalcev Slovenije in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana.
Vendar je to le ena izmed novosti, ki jih je uvedel Lepičnik. Tako je na Žalah že mogoče iskati grobove in informacije o znanih pokojnikih s pomočjo spletno e aplikacijo, spremljati pogrebni obred preko spleta, na vseh pokopališčih pa kupovati sveče v svečomatih ter poiskati informacije o pogrebih na spletu. V času največje obiskanosti vozi po Žalah brezplačen električni avto.
Najmanjše ima 27 grobov
Menda so se prav zaradi novih ljubljanskih pokopališč v upravljanju ter velikega povečanja zelenih površin v oskrbi JP Žale lani v JP Žale JP storitve in najemnine grobov v Ljubljani lani podražile – si. Storitve in , organizacija pogrebov, v povprečju za pet odstotkov, najemnine žarnih in klasičnih grobov pa v povprečju za sedem odstotkov.
Lepičnik zatrjuje, da morajo biti za vse njihove najemnike cene enake –, ne glede na lego pokopališča. Najbolj oddaljeno pokopališče Prežganje je od Žal namreč oddaljeno več kot 55 kilometrov, najmanjše pokopališče Šentpavel pa ima le 27 grobov. Vsa pokopališča vsak dandnevno pregledata dva zaposlena, teh je sicer v JP Žalejavnem podjetju sicer 84.
V letošnjem letu bi naj bi imele JP Žale sicer imelo sicer 7,2 milijona evrov prihodkov in bo do leto po načrtih sklenilozaključili s slabimih 50 tisoč evri dobička. Kot pravi Lepičnik, izgubo iz javnega dela dejavnosti pokrivajo s tržno dejavnostjo.