Višja volilna udeležba mladih bi lahko vplivala na rezultat posameznih strank. Aktualno dogajanje v družbi je namreč "prebudilo" mlajši del volilnega telesa. A kot pojasnjujejo na agencijah Ninamedia in Parsifal, je pričakovati, da bo odstotek mladih med volivci, ki bodo na volitvah oddali svoj glas, podoben kot ob zadnjih volitvah.

Čez dva tedna bodo volivci izbirali novo sestavo DZ. Glede na trenutne napovedi bo volilna udeležba na tokratnih državnozborskih volitvah po pričakovanjih višja kot na parlamentarnih volitvah leta 2018, a glede na rezultate aktualnih javnomnenjskih anket je mogoče pričakovati, da bo odstotek volivcev mlajše generacije, ki se bo udeležil volitev, podoben kot ob zadnjih volitvah v DZ, sta za STA po dveh tednih uradne kampanje pojasnila direktor Parsifala Dane Kostrić in direktor Ninamedie Nikola Damjanić.

Predvidevanja, da bo volilna udeležba mladih na letošnjih državnozborskih volitvah višja, sicer temeljijo na posameznih predpostavkah, kot je denimo visoka volilna udeležba na julijskem referendumu o vodah, dve leti trajajoči petkovi protesti, posledice epidemije covida-19, poglabljajoča se okoljska kriza, ki se jo mladi vse bolj zavedajo, in vse večja razklanost sodobnega sveta, pojasnjuje Damjanić.

Hkrati ocenjuje, da je ob naštetih okoliščinah in rezultatih lanskega referenduma prišlo do "prebujanja mlajšega dela volilnega telesa", a je pričakovati, da se bodo volitev v nekoliko višjem deležu udeležili tudi volivci v preostalih starostih skupinah. Izpostavlja tudi, da je pred nami še nekaj predvolilnih soočenj in dva tedna volilne kampanje, dogajanje v tem času pa lahko odločilno vpliva tudi na volilno udeležbo.

Kostrić pa opozarja, da ne gre povsem enačiti referenduma o vodah, kjer so volivci izbirali le med dvema možnostma, torej za ali proti zakonu, in državnozborskih volitev, na katerih je možnosti, za koga oddati glas, več.

Če pa je katera izmed demografskih skupin spodbujena k udeležbi in se nadpovprečno aktivira, to lahko označimo kot potencial, ki bo zvišal volilno udeležbo, kar pa lahko vpliva na volilni rezultat posameznih strank, še dodaja.

Visoka volilna udeležba mladih v prid Levici in NSi

Po Kostrićevih navedbah bi tako glede na demografske podatke pri večji udeležbi mlajše populacije, torej posameznikov, starih med 18 in 35 let, največ pridobili stranki Levica in NSi, nekoliko manjši delež pa tudi SAB in SNS.

Komu mladi namenijo svoj glas, pa je, enako kot pri splošni populaciji, med drugim odvisno od izobrazbe, regionalne pripadnosti in pripadnosti okolju, v katerem živijo, pojasnjuje Damjanić. Volivci z višjo stopnjo izobrazbe, prebivalci urbanega okolja, osrednjeslovenske in obalno-kraške regije denimo v nekoliko višjem deležu izbirajo leve stranke, medtem ko se prebivalci vzhodne Slovenije, ruralnih okolij in volivci z nižjo stopnjo izobrazbe nekoliko bolj nagibajo k strankam desnega političnega pola, navaja Damjanić.

Kostrić ob tem primerja še podporo dveh strank, ki ju trenutni rezultati javnomnenjskih anket uvrščajo v sam vrh, torej SDS in Gibanje Svoboda. Slednja ima višjo podporo v manjših krajih in mestih ter med volivci z višjo stopnjo izobrazbe. Trenutno največja vladna stranka SDS pa po njegovih navedbah nekoliko višjo podporo uživa v vaseh in zaselkih ter med volivci s poklicno in osnovnošolsko izobrazbo.

Sicer pa mladi od političnih akterjev, ki se podajajo v boj za prestop parlamentarnega praga pričakujejo predvsem naslavljanje stanovanjske problematike in lažji dostop do prvega stanovanja, možnost kakovostnega izobraževanja, hiter prehod na trg dela in reševanje okoljske problematike, menita Damjanić in Kostrić.

Med strankami, ki izrazito poudarjajo interese mladih, Damjanić izpostavlja Levico, a dodaja, da se tudi druge stranke trudijo, da bi čim bolj pridobile naklonjenost tega dela populacije.

Med poslanskimi kandidati 141 mladih, največ na Listi Borisa Popoviča

Nekateri mladi se tudi na tokratne volitve podajajo v bolj aktivni obliki. Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) se bo na tokratnih parlamentarnih volitvah za poslanski mandat namreč potegovalo 141 kandidatov, ki bodo na dan volitev stari manj kot 30 let, kar predstavlja 9,5 odstotka vseh poslanskih kandidatov.

Največ mladih, kar 34, so na svojo kandidatno listo uvrstili v Listi Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo, sledijo jim Pirati z 21 kandidati, mlajšimi od 30 let. Med parlamentarnimi strankami je največ mladih kandidatov na svojo listo uvrstila Levica, in sicer 13, sledijo SD z devetimi mladimi kandidati, SNS s sedmimi, NSi s šestimi in Gibanje Svoboda s petimi mladimi kandidati.

Na listi vladne SDS, ki ima ob izteku aktualnega sklica DZ v svojih vrstah najmlajšega poslanca, bodo kandidirali štirje mladi kandidati, enako na listah LMŠ in gibanja Povežimo Slovenija, katerega del je koalicijska Konkretno.

Dva mlada kandidata so na svojo listo uvrstili še v parlamentarni SAB in eno kandidatko v DeSUS.