Zaposleni v glasbenih šolah zdaj plačo prejemajo iz državne blagajne, njihovo prehrano in materialne stroške sofinancirajo starši. "Povprečen znesek, ki ga starši mesečno plačajo za glasbeno šolo znaša med 30 in 40 evrov. Če bi država povsem ukinila financiranje in bi vsi stroški padli na ramena staršev, bi vsak mesec dobili položnico za okoli tristo evrov," opozarja Boris Štih, predsednik zveze glasbenih šol.

"Na naši glasbeni šoli smo pred časom naredili projekcijo, kaj bi se zgodilo, če bi popolnoma ukinili financiranje iz proračuna. Ugotovili smo, da bi med 60 in 70 odstotkov staršev otroka izpisalo iz glasbene šole, ker finančnega bremena ne bi več prenesli. Te številke so podobne po vseh šolah v Sloveniji," posledice morebitnega črnega scenarija, torej popolne ukinitve državnega sofinanciranja glasbenih šol, opisuje Štih.

Sistem ne bi preživel, množično bi bilo treba odpuščati

Sistem, kot ga imamo, bi zelo težko preživel, če bi se vanj tako radikalno zarezalo, še opozarjajo v glasbenih šolah in poudarjajo, da je pri njih zaposlenih več kot dva tisoč ljudi. Ne nazadnje imajo v izobraževalnem sistemu prav posebno vlogo, trdijo. 

"V glasbenih šolah imamo pouk ena na ena. To nam ne omogoča le tega, da imamo možnost otroka naučiti, kako se inštrument ali glas tehnično obvlada, ampak imamo možnost otroke ozaveščati o vrednotah, ki se jih dandanes v družbi vse bolj prezira - od tovarištva do socializacije. Nemogoče je, na primer, da otrok, ki igra v orkestru, ne bi poslušal kolegov okoli njega," poudarja Štih. 

O konkretnih številkah vlada in šolsko ministrstvo še ne želita govoriti. Glasbeni pedagogi se sicer zavedajo, da morajo tudi pri njih zatisniti pas, vendar ne pristajajo na to, da bi se jih imelo za drugo kategornike, ko gre za primerjavo z osnovnimi šolami.

Kakovosti in pestrosti programa tudi v šolah ne bo več

Poleg zmanjševanja državnega financiranja glasbenih šol, vlada načrtuje tudi zmanjšanje financiranja mladinske periodike, racionalizacijo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, manj denarja je predvidenega za šolska tekmovanja in podobne programe. 

"Če se zmanjša obseg programa, ki ni vezan izključno na učilnico, pestrost in kakovost programa gotovo ne bo več taka kot je bila. Najbolj se bo oklestilo privilegije najboljših učencev, s katerimi se učitelji posebej ukvarjajo, pa tudi tistih na drugi strani Gaussove krivulje, ki za osvojitev neke snovi potrebujejo več časa," Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljev opisuje kaj bi vladni varčevalni ukrepi prinesli.

Priznava, da morajo šole preveriti, če imajo kje rezerve in ugotoviti, ali so zmožne aktivnosti, kot so tekmovanja, periodika in razne članarine še financirati. Alternativa temu je, da del plačajo starši ali pa tega ne bo. 

"Maneverski prostor za varčevanje obstaja, toda šola se trudi, da nudi čimveč storitev. Če za primer vzamem šolo v naravi. Le ena je obvezna, mi jih izvajamo šest. To je za šolo finančna obremenitev, tam morajo biti učiteljice in učitelji, ta kader je treba nadomeščati. Če bo država šolam manj denarja, tega pač ne bo," ponazarja Rejc in dodaja: "Izobraževanje je zdaj zelo kvalitetno, izvaja se veliko programov, tega čez Karavanke oziroma čez Sočo ni. Če poenostavim: Košarkarsko tekmo lahko gredo šole gledati v ljubljanske Stožice, ali pa si jo ogledajo na kakšni vaški ligi. Kvaliteta pouka pa zaradi tega ne bo padla."