Ob minulih vročih sončnih dneh, ko se je v notranjosti države ozračje čez dan ogrelo na okoli 25, v Črnomlju celo na 27 stopinj Celzija, je bila na Obali megla. Kako to, da je v pregovorno megleni Ljubljani ni bilo? "Za ta pojav je krivo hladno morje; to ima zdaj še okoli 12 stopinj in ta veliki rezervoar hladne vode dejansko ohlaja tudi zračne plasti v višini 10 pa tja do 20 metrov nad gladino. Zaradi ohlajenega zraka se poveča relativna vlažnost, in če ni vetra, lahko nastane megla," pojasnjuje meteorolog Brane Gregorčič.

Megle na Obali ni, če piha, ob mirnem ozračju pa je od februarja do aprila običajen pojav. Da je bilo na Obali ta teden čez dan hladneje kot v notranjosti, je prav tako "kriv" hladilni učinek morja. Kilometer ali dva od Obale so bile temperature že višje.

Število meglenih dni v Ljubljani je zdaj manjše kot pred desetletji. "Glavni razlog tiči v dejstvu, da je manj zasebnih kurišč na premog ali drva, zato je v zraku manj dimnih delcev in prahu, zaradi česar je tudi je manj megleno," dodaja Gregorčič.

Ekstremi le v medijih

"Občutek velikega dela javnosti, da so skrajni vremenski pojavi vse pogostejši, je posledica vse večjega medijskega senzacionalizma. Žal na javno mnenje bolj vpliva pogostost še tako pretiranih medijskih poročil kot pa realni podatki, s katerimi se zelo redko, če sploh, srečamo," komentira Mišo Alkalaj. Po njegovem mnenju je že kar običajno, da televizijska poročila in časopisi o vsakem malo obilnejšem dežju poročajo kot o "katastrofalnih nalivih", močnejši veter je takoj "orkanski"; če poleti dva tedna ne dežuje in se začne na poljih nad prodnimi nanosi sušiti koruza, ki za taka polja sploh ni primerna, poročajo o "strahotni suši".