Prostore bodo otvorili predvidoma jeseni, ko bo zaključena prva faza obnovitvenih del in ko se bodo lahko v nove prostore naselila študentska društva, zavodi, druge študentske nevladne organizacije in samoorganizirane skupine študentov.

Foto: Žurnal24 Kampus "Do oktobra bodo vzpostavljeni tudi: študentska čitalnica s predavalnicami, centralna študentska info točka, študentska diskontna trgovinica s študentom prijaznimi cenami, študentski atelje, študentski dom, del športne infrastrukture in prostori ŠOU v Ljubljani. V drugi fazi, ki bo končana najkasneje v septembru 2016, bodo v kampusu stali še študentska menza, otroško igrišče za študentske družine, velika plezalna stena in zunanje fitnes naprave. Celoten projekt bo končan do maja 2017, ko bodo potekala še zadnja zaključna dela," poudarjajo na ŠOU Ljubljana.

Za zemljišče odšteli 700 tisočakov

Zemljišče zajema 5.488 kvadratnih metrov, na njem pa se nahaja še 9 objektov z neto tlorisno površino 2.684 kvadratnih metrov. Študentska organizacija je s prodajalcem zemljišča sklenila menjalno-prodajno pogodbo v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov. Od tega so plačali 490 tisoč evrov in v vrednosti 700 tisoč evrov primaknili še prazno stanovanje na Beethovnovi ulici v Ljubljani in prostore na Borštnikovem trgu.

Nepremičnine, ki se nahajajo na zemljišču, so večinoma bivši poslovni prostori, v katerih so se še nedolgo nazaj nahajale pisarne in delovni prostori podjetja Siteep. Pisarniški prostori so še zdaj v relativno dobrem stanju, saj so bili v uporabi vse do leta 2009, ko je omenjeno podjetje šlo v stečaj. 

Študenti: Investicija ne bo presegla 1,8 milijona evrov

"Celotna investicija v vseh treh letih skupaj ne bo presegala 1,8 milijona evrov, izvedena pa bo gospodarno in odgovorno z maksimalno racionalizacijo finančnih sredstev in popolne transparentnosti pri njihovi porabi ob sočasnem zagotavljanju ustrezne kvalitete," zagotavljajo študenti.   

"Študentski kampusi so v tujini stalna praksa, Ljubljana pa je ena izmed redkih evropskih prestolnic, če ne celo edina, ki nima vzpostavljenega tovrstnega študentskega središča. Ko se je v prejšnjem sistemu gradilo večino obstoječe univerzitetne in študentske infrastrukture, je bil pri vladajoči eliti prisoten strah pred združevanjem in organiziranjem študentov, zato je bilo potrebno infrastrukturo umestiti v prostor na način, da bi družbeno moč študentske populacije kar se da zmanjšali. Tako so fakultete in študentski domovi v Ljubljani razpršeni po celem mestu, s čimer je onemogočeno povezovanje študentov in s tem centralizacija študentskega gibanja," na ljubljanski študenti pojasnjujejo odločitev za investicijo.